Banka Celje oddala vlogo za državno pomoč

Banka je danes objavila letno poročilo za lani in potrdila, da je v 2013 ustvarila 126,3 milijona evrov čiste izgube. V letu pred tem je bila izguba pri malo manj kot 25 milijonih evrov.

Banka že lani prepoznala potrebo po dodatnem kapitalu V skladu z odredbo Banke Slovenije bi morala Banka Celje najpozneje do 25. aprila povečati osnovni kapital za najmanj 160 milijonov evrov. S tem namenom je za 11. april sklicala skupščino, na kateri so večinsko državni delničarji potrdili sklep o povečanju osnovnega kapitala. Ker delničarji do izteka roka niso vpisali in vplačali ponujenih novoizdanih delnic, se je uprava odločila, da zaprosi za državno pomoč.

Vlada je že marca odločila, da je Banka Celje primerna za državno dokapitalizacijo in prenos terjatev na DUTB, če se do 25. aprila ne bo kapitalsko okrepila z zasebnimi sredstvi. Banka je sicer že lani prepoznala potrebo po dodatnem kapitalu.

Zanimanja ni bilo Ker ga pri obstoječih, večinsko državnih ali posredno državnih lastnikih ni našla, so stopili v stik z 38 potencialnimi investitorji v regiji in širše, od katerih je bilo po pojasnilih uprave banke 19 bančnih ustanov iz Rusije, Turčije, Avstrije, Italije, Francije, Španije, Madžarske in Indije.

Zanimanja ni bilo, zato so se prek odredbe Banke Slovenije začeli postopki, ki so na koncu pripeljali do prošnje za državno pomoč.

Uprava že oddala vlogo za odobritev državne pomoči Iz Banke Celje so sporočili, da je uprava banke že oddala vlogo za odobritev državne pomoči, h kateri je dodala vse zahtevane podatke, vključno s programom prestrukturiranja.

Tega bosta zdaj obravnavali svet Banke Slovenije in vladna medresorska komisija za pripravo ukrepov po zakonu o krepitvi stabilnosti bank, nato pa bo vlada prošnjo za odobritev državne pomoči poslala Evropski komisiji. Rok za kapitalsko krepitev Banke Celje na podlagi rezultatov pregledov bank s konca lanskega leta je 30. junij.

Objavili revidirano letno poročilo za lani Banka je objavila še revidirano letno poročilo za lani, v katerem je potrdila nerevidirane rezultate, javnosti predstavljene tik pred skupščino banke pred 20 dnevi.

Takratna skopa objava poslovnih izidov banke je bila predmet ostrih kritik malih delničarjev, tako kot številni drugi vidiki postopka dokapitalizacije. V njem so videli le dimno zaveso za državno pomoč.

Banka lani ustvarila 126,3 milijona evrov čiste izgube Banka je sicer lani ustvarila 126,3 milijona evrov čiste izgube, potem ko je bila ta v 2012 pri 25 milijonih evrov. K občutni rasti izgube so pripomogle predvsem višje oblikovane oslabitve in rezervacije. Te so dosegle 214 milijonov evrov in bile bistveno višje kot v minulih letih. Glede na 2012 so se zvišale za več kot 200 odstotkov.

Razlog za to so bile ugotovljene izgube iz lanskega pregleda banke s strani zunanjih izvajalcev ter zaostrene razmere v prezadolženem gospodarstvu, ki so vodile do dodatnih stečajev podjetij.

Čiste obresti približno za petino nižje kot v 2012 Čiste obresti so bile s 37,3 milijona evrov približno za petino nižje kot v 2012, rahlo pa so se zvišali neobrestni prihodki in dosegli 15,8 milijona evrov.

Pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij je celjska banka lani ustvarila 98,5 milijona evrov dobička, potem ko je ta predlani znašal 36,1 milijona evrov. V rezultat pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij je vključen tudi vpliv prevrednotenja podrejenega dolga na njegovo pošteno vrednost. Ta je bil pozitiven v višini 87,3 milijona evrov. Če se ta vpliv izključi, je banka ustvarila 11,2 milijona evrov dobička pred oslabitvami in rezervacijami.

Omenjeno prevrednotenje je finančne obveznosti banke z naslova podrejenega dolga zmanjšalo za 97 odstotkov in vlagatelji v te instrumente so se ustrašili, da to pomeni, da so tako kot pri NLB, NKBM in Abanki izgubili vse. V banki so poudarili, da ne gre za odpis dolga, ampak le prevrednotenje z odplačne vrednosti na precej nižjo pošteno vrednost.

Podrobnosti odvisne tudi od pogajanj z Evropsko komisijo Po pisanju časnika Dnevnik naj lastniki podrejenih obveznic Banke Celje v skladu s trenutnimi načrti ne bi bili v celoti izbrisani. Predlog državne pomoči za Banko Celje naj bi vključeval tudi predlog pretvorbe dela podrejenih obveznic v delnice banke. Podrobnosti bodo odvisne tudi od pogajanj z Evropsko komisijo.

Bilančna vsota Banke Celje je konec leta 2013 znašala 1,8 milijarde evrov, potem ko je bila konec leta 2012 pri 2,3 milijarde evrov. Gre za 20-odstotno zmanjšanje. Krediti strankam, ki niso banke, so upadli za 22 odstotkov na 1,2 milijarde evrov.

Se je pa izguba in omenjeno prevrednotenje podrejenega dolga poznalo na kapitalu banke, zaradi česar je dokapitalizacija tudi tako nujna. Količnik kapitalske ustreznosti banke je lani upadel s 13,01 odstotka na le 3,49 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa z 9,33 odstotka na 1,79 odstotka. Ciljna količnika sta 12 in devet odstotkov.