V Durbanu mora EU podpreti nadaljevanje kjotskega protokola

V sprejeti resoluciji poslanci še poudarjajo, da bo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov nad ciljem 20 odstotkov do leta 2020 koristilo tudi gospodarstvu unije.

Preseganje ciljev glede izpustov toplogrednih plinov je v gospodarskem interesu EU Mednarodna podnebna konferenca v Durbanu, ki bo od 28. novembra do 9. decembra, bo po Koebenhavnu in Cancunu že tretji poskus opredelitve skupnih globalnih pravnih temeljev za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012.

Preseganje ciljev glede izpustov toplogrednih plinov bi bilo v gospodarskem interesu EU, saj bi s sabo prineslo t.i. zelena delovna mesta, rast in varnost, piše v resoluciji, ki jo je parlament sprejel z veliko večino.

Nujni so tudi novi ukrepi za zmanjšanje izpustov iz letal in ladij Poslanci želijo, da bi EU pomagala pri sklenitvi dogovora glede virov za Zeleni podnebni sklad za podporo državam v razvoju. Cilj je, da bi do leta 2020 ta sklad znašal 100 milijard dolarjev letno. EU bi na leto prispevala 30 milijard evrov, ob tem pa bi ločeno financirala tudi svoje okoljske politike.

Po mnenju Evropskega parlamenta so nujni tudi novi ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz letal in ladij.

Zaskrbljenost nad razliko med zavezami mednarodne skupnosti in ciljem ZN Poslanci so še izrazili zaskrbljenost nad veliko razliko med zavezami mednarodne skupnosti in ciljem ZN, da bi globalno segrevanje ozračja omejili na povečanje za dve stopinji Celzija. Poročila ZN ugotavljajo, da bi morale za dosego tega cilja industrijske države svoje izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 znižati od 25 do 40 odstotkov glede na leto 1990.

Pri prehodu v nizkoogljično družbo bodo ključne trajnostne tehnologije Poslanka iz Slovenije Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS), ki je tudi poročevalka Evropskega parlamenta v odboru za industrijo, raziskave in energetiko in se bo podnebne konference tudi udeležila, je ob današnjem sprejetju resolucije poudarila, da bodo imele pri prehodu v nizkoogljično družbo ključno vlogo trajnostne tehnologije, za kar je nujnih več naložb v raziskave, inovacije in umeščanje novih tehnologij.

Opozorila je še, da EU ne bo mogla sama ustaviti globalnega segrevanja ozračja, ampak bo moral pri tem sodelovati tudi ostali svet. "Ne iščemo torej le ravnovesja med skrbjo za okolje, varnostjo in gospodarstvom, temveč tudi ravnovesje odgovornosti med EU in ostalim svetom," je še dejala Jordan Cizljeva.

Napredek glede zajezitve podnebnih sprememb je prepočasen Evropski parlament je o pripravah na Durban razpravljal v torek popoldne. Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da je treba nadaljevati z delom in da je napredek glede zajezitve podnebnih sprememb prepočasen, so pa imeli različne poglede na to, kako doseči globalno zavezujoče cilje.

Voditelji EU so sicer oktobra na vrhu v Bruslju že potrdili stališče unije za konferenco v Durbanu. V njem izpostavljajo potrebo po "ambicioznem mednarodnem režimu", ki je ključen za dosego dogovorjenega cilja, naj se globalno segrevanje ozračja omeji na dve stopinji Celzija. Ob tem so voditelji sedemindvajseterice potrdili odprtost EU k drugemu obdobju zavez v okviru Kjotskega protokola kot delu tranzicije k omenjenemu celostnemu pravno zavezujočemu okviru.