Kdo je odgovoren, da bodo tudi prvi iskalci zaposlitve dobili delo

Danes bi delodajalci radi videli, da bi vsi znali šest tujih jezikov in imeli pet, deset let delovnih izkušenj, so na največjem zaposlitvenem sejmu potarnali iskalci prve zaposlitve. Ti si želijo, da bi dobili priložnost za delo, dobili mentorja, možnost učenja, spodbude in napredovanja.

Kaj lahko naredijo že med šolanjem Dejstvo, da mladi na trg dela stopajo povsem brez izkušenj, je precej povezano z izobraževalnim sistemom, ki mladim ne ponuja praktičnih izkušenj. "Mi s trgovskih srednjih šol dobivamo dijake s končano izobrazbo, ki še nikoli niso sedeli za blagajno. Si lahko predstavljate, da bi vas strigla frizerka, ki tega še nikoli ni počela," poudarja vodja kadrovanja v Lidlu Lea Tkalec.

Dokler izobraževalni sistem ne bo opravil svoje vloge, bodo morali mladi za praktične izkušnje poskrbeti sami, na voljo pa so jim različne delavnice in študentsko delo.

Že med srednješolskim izobraževanjem lahko pridobijo podjetniške izkušnje, in sicer prek mreže podjetniških krožkov v organizaciji Ustvarjalnika.org. "Mlade želimo naučiti, da je tudi iz lastnega hobija mogoče ustvariti vir prihodka, da podjetništvo ni dolgočasno in da podjetniki niso le tajkuni in komolčarji," poudarja vodja mentorjev Jernej Pangeršič.

Nekateri podjetniški projekti so uspešni, drugi ne, a prav vsi, ki to poskusijo, dobijo ogromne in zavidanja vredne izkušnje, s katerimi lahko močnejši stopijo pred delodajalca, dodaja Pangeršič.

K lažji zaposlitvi veliko pripomore tudi študentsko delo, saj se več kot polovica iskalcev prve zaposlitve zaposli v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo, navaja Karmen Vodovnik z e-Študentskega servisa.

Za vse preostale pa je na voljo digitalni portfolio Moje izkušnje, v katerega imajo vpogled delodajalci. Tu se zbirajo vsi podatki o opravljanju, trajanju in vrsti študentskega dela, čemur študent lahko doda še kompetence, za katere meni, da jih je s tem delom dobil.

Pomoč zavoda za zaposlovanje Vloge zavoda za zaposlovanje se številni niti ne zavedajo, a tamkajšnji svetovalci vsem, ne le prvim iskalcem zaposlitve, lahko pomagajo:

- s pripravo kariernega načrta, prek katerega jih je lažje povezati z ustreznimi delodajalci, - pri prepoznavanju in predstavitvi izkušenj, ki so jih pridobili tudi prek prakse, študentskega dela, udejstvovanj, društev in podobnega, - s pripravo dobrega in posameznemu podjetju prilagojenega življenjepisa, - s treningom zaposlitvenega razgovora, - pri prepoznavanju alternativnih možnosti zaposlitve (učitelj matematike lahko dela tudi v bančništvu in financah, učitelj nemščine v prevajalstvu, turizmu, izobraževanju odraslih in podobnem), - pri pridobivanju novih kompetenc prek različnih programov (delovni preizkus, usposabljanje na delovnem mestu, subvencionirane zaposlitve).

"Mladi se pogosto ne zavedajo, da že imajo dobre izkušnje in da lahko delajo tudi kaj drugega kot le to, za kar so se izobraževali. Treba jim je le odpreti oči," pravi direktor zavoda za zaposlovanje v Ljubljani Jurij Snoj.

Dodaja še, da imajo poleg znanj in izkušenj pri zaposlovanju vedno večjo vlogo karakter in kompetence, ki jih je mogoče pridobiti na najrazličnejše načine, delodajalcu pa jih je le treba znati predstaviti in prodati.

Odgovornost podjetij Svoj del odgovornosti za nezaposljivost iskalcev prve zaposlitve nosijo tudi podjetja, priznava direktor Moje delo Zoran Savin. Kot pravi delodajalci premalo vlagajo v izobraževanje in usposabljanje novega kadra, kar je v obdobju krize še bolj opešalo. Če podjetja želijo imeti dober, kakovosten in izobražen kader, bodo morala vanj tudi sama vlagati.

Kot dober primer omenja podjetja, ki v prihodnji kader vlagajo že med šolanjem s kadrovskimi štipendijami. Zgleden primer pa je tudi podjetje Lidl, kjer organizirajo mednarodne programe, ki začetnikom v podjetjih omogočajo kakovostno pridobivanje izkušenj in znanj na delovnem mestu.