Nedelja, 1. 7. 2018, 14.16
5 let, 10 mesecev
Okoljska katastrofa, od katere si Islandija ni opomogla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,88
3
Islandijo, najsevernejšo evropsko državo, danes poznamo po spektakularnih ledenikih, ognjeniških pobočjih in termalnih vrelcih, ne pa tudi po gozdovih, saj jih na otoku skoraj ni. Še pred okrog tisoč leti so drevesa pokrivala do okrog 40 odstotkov Islandije, nato pa so na otok prišli ljudje in začel vihteti sekire. Islandska drevesa so v nekaj sto letih praktično izginila.
Gozdovi na Islandiji
Pred nekaj milijoni let, natančneje v geološkem obdobju, ki se imenuje pliocen, so bile na Islandiji kljub njeni precej severni legi vremenske razmere dovolj ugodne za tajgo. To so gozdovi iglavcev, ki danes prekrivajo večji del severa Evrazije (Skandinavija, evropski in azijski del Rusije) ter sever Severne Amerike (predvsem Kanado).
Nato se je ozračje začelo ohlajati in skozi več ledenih dob so se vrste dreves na Islandiji zamenjale. Veliki iglavci so se umaknili še bolj žilavim drevesom, kot so breze in vrbe.
Pogosto prepričanje, da Islandija leži tako severno, da gozdovi tam preprosto ne morejo uspevati, je zmotno. Laponska v Skandinaviji ter deli Sibirije in Kanade so bližje severnemu polu od Islandije, pa tam najdemo obširno tajgo. Na Islandiji so na rast dreves vplivali drugi dejavniki. Takole je danes videti eden od islandskih "gozdov", ki so nastali s pogozdovanjem.
Do takrat, ko so na Islandijo prišli prvi človeški kolonisti - to se je glede na ohranjene zgodovinske zapise zgodilo okrog leta 874 po našem štetju -, so predvsem brezovi gozdovi prekrivali od 25 do kar 40 odstotkov ognjeniškega otoka.
Vikingi drevesom niso pokazali milosti
Islandijo so v tistem času naselila bojevniška plemena Vikingov iz Norveške, ki so pri ustanavljanju novih naselbin potrebovali tri stvari - kurivo, gradbeni material ter prostor za širitev kolonije in pašnike. Vse to so lahko prispevali gozdovi in Vikingi so se islandskih dreves lotili skoraj industrijsko.
Kot je razvidno iz zgodovinskih zapisov iz 12. stoletja, so Vikingi drevesa na Islandiji v nekaj stoletjih dobesedno zradirali. Gozdovi se tudi niso mogli začeti obnavljati po naravni poti, ker so vse nove poganjke sproti uničile ovce.
Ko si danes predstavljamo, kako je videti Islandija, imamo v glavi najverjetneje takšno sliko, morda je tudi malo bolj zasnežena, na gozdove pa najverjetneje niti ne pomislimo.
Že tako trhla vulkanska islandska prst je bila zaradi krčenja gozdov tudi veliko bolj izpostavljena eroziji, h kateri je ogromno prispevalo neprijazno islandsko vreme, in rodovitne zgornje plasti zemlje so izginile, kar je onemogočilo kmetijstvo.
Po nekaterih ocenah je danes zaradi nerodovitne prsti gospodarsko povsem neuporabne okrog 20 odstotkov površine Islandije.
Kako najdeš pot nazaj domov, če se izgubiš v islandskem gozdu? Stopiš na prste.
Razsežnosti okoljske katastrofe, ki so jo zakuhali njihovi daljni predniki, so se Islandci zavedli do leta 1899, ko se je na otoku začelo organizirano pogozdovanje. Pred 110 leti, leta 1908, so ustanovili še Islandsko organizacijo za gozdove (Skógræktin), ki je prevzela vse dejavnosti obujanja islandskih gozdov.
Ob začetku pogozdovanja je bilo stanje alarmantno, saj so nizki brezovi gozdovi prekrivali veliko manj kot odstotek otoka. Islandci so se najprej osredotočili prav na širjenje števila brez. Vedeli so, da gre za drevo, ki z lahkoto kljubuje neprijaznemu islandskemu podnebju.
Tradicionalni islandski gozd že dolga leta dobro opisuje znana šala: "Kako najdeš pot domov, če se izgubiš v islandskem gozdu? Stopiš na prste." Drevesa v islandskih starih brezovih gozdovih so bila namreč praviloma vedno zelo nizka.
Ko je bila populacija brez po okrog 50 letih načrtnega pogozdovanja dovolj velika in predvsem razvita, da bi pred okoljskimi vplivi lahko zaščitila druge, na vreme bolj občutljive vrste, se je začelo še sejanje drugih dreves - smrek, borovcev, macesnov in tudi topolov.
Edini način pogozdovanja na Islandiji je že stoletje in bo verjetno tudi do nadaljnjega sicer zgolj razmetavanje drevesnih semen. Uvoz in posaditev dreves, ki so že zrasla v tujini, na otoku namreč nista dovoljena.
Kako veliki so danes gozdovi na Islandiji?
Po uradnih najnovejših podatkih Islandske organizacije za gozdove, ki segajo v leto 2015, so gozdovi in drevesa takrat prekrivali 1.905 kvadratnih kilometrov Islandije oziroma 1,9 odstotka okrog sto tisoč kvadratnih kilometrov velikega otoka.
Večji delež (1,5 odstotka) predstavljajo naravni gozdovi, 0,4 odstotka oziroma okrog 400 kvadratnih kilometrov površine Islandije pa gozdovi, ki so nastali kot posledica načrtnega pogozdovanja.
Takole je videti zelo mlad gozd na Islandiji. Na otoku je ogromno takšnih "farm", kjer uspevajo nova drevesa.
V islandski organizaciji za gozdove želijo do leta 2100 z drevesi prekriti pet odstotkov Islandije. V organizaciji pričakujejo, da bodo s tem preprečili nadaljnjo katastrofalno erozijo islandske prsti in tudi spodbudili gospodarstvo, ki nekaj lesa iz novih gozdov trenutno že lahko proda.
Kot največjo oviro pri pogozdovanju sicer vidijo omejene človeške vire. Glede na to, kako velika je, ima Islandija razmeroma malo prebivalcev, samo nekaj več kot 350 tisoč, vsak pa se seveda noče ukvarjati z drevesnimi semeni.
Preberite tudi:
3