Matic Tomšič

Nedelja,
23. 4. 2017,
11.59

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,08

Natisni članek

Natisni članek

nedeljska znanost Rusija ZDA

Nedelja, 23. 4. 2017, 11.59

7 let, 1 mesec

Kaj je v kovčku, ki lahko odloča o usodi sveta?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,08

25. januarja 1995 je bil edinkrat do zdaj aktiviran tako imenovani jedrski kovček. Odprtega so ga postavili pred nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki se je moral odločiti, ali bo z jedrskim orožjem napadel ZDA. Rusija je raziskovalno raketo norveških znanstvenikov takrat namreč zmotno zamenjala za ameriški jedrski napad.

Jedrski kovček predsednika ZDA | Foto: Reuters Jedrski kovček predsednika ZDA Foto: Reuters

Jedrski kovček ne obstaja samo v filmih, temveč gre za resnično stvar. Kaj je v njem?

Novi predsednik ZDA Donald Trump se je po januarski inavguraciji med seznanjanjem s predsedniškimi dolžnostmi prednostno seznanil tudi s funkcijami jedrskega kovčka.

V ZDA mu uradno pravijo predsednikova aktovka za nujne primere, neuradno pa jedrska nogometna žoga, črna skrinjica ali preprosto gumb.

"Jedrska nogometna žoga" v desni roki Trumpovega pomočnika. Fotografija je bila posneta 3. februarja 2017.  | Foto: Reuters "Jedrska nogometna žoga" v desni roki Trumpovega pomočnika. Fotografija je bila posneta 3. februarja 2017. Foto: Reuters

Spodnja fotografija je nastala 21. januarja 2017 po Trumpovi inavguraciji. Novi predsednik ZDA v spremstvu agentov zapušča sedež obveščevalne agencije CIA. Trumpov pomočnik, znan samo kot Rick (vir), nosi jedrski kovček.

Jedrski kovček | Foto: Reuters Foto: Reuters

Kaj sploh je v kovčku? Nekdanji prvi vojaški predstavnik Bele hiše Warren Gulley je v svoji knjigi Breaking Cover zapisal, da v kovčku najdemo štiri stvari: tako imenovano črno knjižico, v kateri so navedene možnosti za odziv na jedrski napad, seznam tajnih lokacij, kjer je pospravljen jedrski arzenal ZDA, navodila za ukrepanje v primeru nacionalne krize ter, najpomembnejše, seznam šifer, ki predsedniku ZDA omogočajo, da aktivira jedrski arzenal in ukaže jedrski napad (vir). Ta seznam je plastificirana kartica, ki ji pravijo "the biscuit" oziroma piškot, predsednik pa s šiframi na njej dokaže svojo istovetnost.

Leta 2012 je nekdanji predsedniški svetovalec za nacionalno varnost ZDA Zbigniev Brzezinski (delal je za nekdanja predsednika ZDA Lyndona B. Johnsona in Jimmyja Carterja) razkril, da je imel v primeru grožnje z jedrskim napadom po protokolu tri minute časa za odločitev, ali naj o tem obvesti predsednika, ta pa je imel nato samo štiri minute, da se je odločil, ali bodo ZDA uporabile jedrsko orožje ali ne. Povedal je, da je bilo treba ta protokol v praksi uporabiti samo enkrat, pa še takrat je šlo za lažni alarm. Klik na sliko za vir.  | Foto: Thinkstock Leta 2012 je nekdanji predsedniški svetovalec za nacionalno varnost ZDA Zbigniev Brzezinski (delal je za nekdanja predsednika ZDA Lyndona B. Johnsona in Jimmyja Carterja) razkril, da je imel v primeru grožnje z jedrskim napadom po protokolu tri minute časa za odločitev, ali naj o tem obvesti predsednika, ta pa je imel nato samo štiri minute, da se je odločil, ali bodo ZDA uporabile jedrsko orožje ali ne. Povedal je, da je bilo treba ta protokol v praksi uporabiti samo enkrat, pa še takrat je šlo za lažni alarm. Klik na sliko za vir. Foto: Thinkstock

Jedrski kovček imajo tudi v Rusiji, pravijo mu "cheget". Na spodnji fotografiji predaja jedrskega kovčka staremu novemu predsedniku Rusije Vladimirju Putinu ob njegovi inavguraciji leta 2012:

Vladimir Putin, Jedrski kovček | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Incident, zaradi katerega bi lahko danes živeli v bistveno drugačnem svetu

Prav Rusija je do zdaj edina skoraj uporabila jedrski kovček za odziv na grožnjo z jedrskim napadom, ki je v resnici ni bilo.

Izstrelitev raziskovalne rakete Black Brant leta 2014 | Foto: Reuters Izstrelitev raziskovalne rakete Black Brant leta 2014 Foto: Reuters 25. januarja 1995, ko je bilo napetosti med Vzhodom in Zahodom iz časov hladne vojne že večinoma konec, so norveški in ameriški znanstveniki na severozahodu Norveške izstrelili raziskovalno raketo Black Brant XII. Namenjena je bila preučevanju aurore borealis oziroma polarnega sija nad otočjem Svalbard.

Raketa je dosegla višino 1.453 kilometrov, kar je bilo dovolj, da so jo z lahkoto videli tudi v Rusiji.

Sledila je napačna interpretacija dogodka - ruski vojaški obveščevalci so bili prepričani, da gre pravzaprav za balistično raketo z jedrsko bojno glavo Trident, ki jo na krovu prevažajo ameriške vojaške podmornice razreda Ohio.

Ameriška vojaška jedrska podmornica razreda Ohio | Foto: Reuters Ameriška vojaška jedrska podmornica razreda Ohio Foto: Reuters

V prepričanju, da bodo Združene države Amerike visoko v ruskem zračnem prostoru detonirale atomsko bombo, ki bo ohromila ruske radarske sisteme, je Kremelj sklical izredni sestanek, na katerem so pred takratnega predsednika Rusije Borisa Jelcina postavili cheget oziroma jedrski kovček.

25. januar 1995, fotografija izrednega sestanka najvišjih ruskih vladnih predsednikov, ki je bil sklican zaradi domnevne jedrske grožnje ZDA. | Foto: Reuters 25. januar 1995, fotografija izrednega sestanka najvišjih ruskih vladnih predsednikov, ki je bil sklican zaradi domnevne jedrske grožnje ZDA. Foto: Reuters

Jelcin je takrat prvič uporabil svoje šifre za aktivacijo kovčka. To se je zgodilo prvič, odkar je svet vstopil v jedrsko dobo, in za zdaj tudi zadnjič. Ruski obveščevalci so nato pravočasno opazili, da se raketa oddaljuje od ruskega zračnega prostora, zato je Jelcinovo osebje jedrski kovček pospravilo. O incidentu so rusko javnost obvestili šele en teden pozneje.

Boris Jelcin je pri starosti 77 let umrl na današnji dan pred desetimi leti, 23. aprila 2007. Jelcin se je v zgodovino vpisal kot prvi predsednik Rusije. Na tem položaju je bil od 10. julija 1991 do 31. decembrom 1999. Nasledil ga je sedanji ruski predsednik Vladimir Putin. | Foto: Reuters Boris Jelcin je pri starosti 77 let umrl na današnji dan pred desetimi leti, 23. aprila 2007. Jelcin se je v zgodovino vpisal kot prvi predsednik Rusije. Na tem položaju je bil od 10. julija 1991 do 31. decembrom 1999. Nasledil ga je sedanji ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Reuters

Ameriški in norveški znanstveniki so o nameravani izstrelitvi raziskovalne rakete sicer predhodno obvestili trideset držav, tudi Rusijo, a informacija o znanstvenem poskusu se ni prebila do ruskih radarskih tehnikov, ki so prvi opazili domnevno grožnjo in jo posredovali višje po vojaški hierarhiji.


Preberite še zgodbo o dogodku, ki je svet najbolj približal globalni jedrski vojni