21. oktober 2015: dan, na katerega smo čakali 26 let

Film Nazaj v prihodnost 2, ki je izšel leta 1989, je postal velika uspešnica, ustvarjalcem pa je glede na to, da je snemalni proračun delil z nadaljevanjem Nazaj v prihodnost 3, vložek povrnil petnajstkratno. Čeprav med kritiki ni bil sprejet tako dobro kot izvirnik iz leta 1985, je predvsem zaradi uprizoritve prihodnosti pri gledalcih dobil kulten status. Marty McFly, glavni junak filmske trilogije, in njegov prijatelj, nori izumitelj Doc sta v Nazaj v prihodnost 2 s časovnim strojem, avtomobilom delorean, iz leta 1985 odpotovala 30 let v prihodnost, da bi pomagala Martyjevim otrokom.

Tja sta prispela 21. oktobra 2015, natanko na današnji dan. Zato smo morali preveriti, kakšne tehnološke prerokbe sta v filmski viziji prihodnosti napovedala režiser Robert Zemeckis in scenarist Bob Gale. Internet, e-pošta in pametni telefoni? Morda 21. oktobra 2115. Film svetovnega spleta ne omenja, kar je razumljivo, saj je tako imenovani oče interneta Tim Berners-Lee prvo medmrežno komunikacijo vzpostavil isti mesec, ko so Nazaj v prihodnost 2 začeli vrteti v kinodvoranah, novembra 1989.

Ker ni interneta, ni e-pošte, pametnih telefonov in spletnih novic, zato v filmski različici 21. oktobra 2015 komunikacija in obveščanje o aktualnih dogodkih še vedno potekata prek faksa …

… javnih telefonskih govorilnic …

… in časopisa …

… pa tudi televizije in kina Ustvarjalci filma Nazaj v prihodnost 2 so domnevali, da bodo televizijski zasloni v prihodnosti postali ploščati in se bodo odzivali na uporabnikove glasovne ukaze.

Imeli so prav, saj v dnevnih sobah danes prevladujejo ploščati in tanki televizorji, ki znajo na ukaz povišati glasnost ali prestaviti kanal (Samsungovi pametni televizorji in Applova televizijska škatlica Apple TV, na primer).

Režiser Zemeckis se prav tako ni zmotil, ko je z izmišljenim 19. delom Spielbergovega Žrela (Jaws) napovedal vseprisotno tridimenzionalno sliko in predvsem molžo uspešnih filmskih franšiz. Naštejmo jih nekaj – Transformerji, Hitri in drzni, Batman, filmi o Marvelovih superherojih, Spider-Man …

Roboti, vsepovsod roboti V filmu se pojavijo robotska plovila, ki novinarska poročila snemajo iz zraka (spodaj) in sprehajajo pse. Robot je tudi glavni postrešček na črpalki goriva.

Robotska plovila precej spominjajo na brezpilotne letalnike oziroma drone, ki jih danes lahko kupi in upravlja (vsaj do uvedbe ustrezne zakonodaje) vsak. Nekatere medijske hiše drone že uporabljajo za bogatenje televizijskih novic, če gre verjeti YouTubu, pa so droni tudi že sprehajali pse. Kaj pa robotska črpalka? Samostojne (brez prodajalca) imamo že tudi v Sloveniji, nekaj bolj podobnega tisti iz filma (spodaj) pa načrtuje proizvajalec električnih avtomobilov Tesla.

"Tam, kamor gremo, ne bomo potrebovali cest …" … je Martyju na vprašanje, ali za skok v prihodnost z avtomobilom delorean ne potrebuje daljše ceste, odgovoril izumitelj Doc. Zvezde enega od prvih prizorov prihodnosti v filmu so bili namreč leteči avtomobili.

Cest do danes seveda še nismo upokojili, razvoj avtomobilov je usmerjen v druge smeri kot proti kljubovanju gravitaciji (pa čeprav se na tem področju nekaj trudi podjetje iz Bostona Terrafugia), predvsem stremi k boljšemu izkoristku motorjev in "zelenim" pogonskim agregatom. Nazaj v prihodnost 2 se je sodobni avtomobilski industriji precej bolj približal s skoraj neslišnimi avtomobili. Danes vozijo tudi po naših cestah (Toyota Prius, Tesla S).

Kaj pa dejstvo, da je Doc rezervoar svojega deloreana napolnil s smetmi? V obratu za sintezo biogoriv v italijanskem Crescentinu etanol, ki lahko poganja avtomobile, že pridobivajo iz neuporabnih celuloznih odpadkov, kot so stebla in listi koruze.

Nazaj v prihodnost 2 je uspešno prerokoval tudi, da za prevoze s taksijem danes ne bo več treba plačevati z gotovino. V filmu so prst položili na plačilni terminal in vožnjo poravnali s prstnim odtisom.

Tako daleč sicer še nismo, je pa prevoz mogoče naročiti prek mobilne aplikacije (Uber, Lyft) in jo takoj plačati po internetu. Storitvi Samsung Pay in Apple Pay omogočata tudi brezstično plačevanje na terminalih NFC s pametnim telefonom ali pametno uro. Prepoznavo prstnega odtisa v kombinaciji z mobilnimi napravami, ki jo podpirajo, sicer že omogoča spletni bančni servis PayPal, a le za zasebne uporabnike.

Lebdeča rolka Michael J. Fox si je kot Marty McFly v filmu podredil futuristično lebdečo rolko (angleško hoverboard). Ta je hipoma, sploh pri mlajši populaciji in "skejterski" subkulturi, postala simbol tehnološkega napredka in prihodnosti.

Kar nekaj podjetij je do danes že dokazalo, da je mogoče narediti rolko, ki kljubuje gravitaciji in se s tlemi ne združi niti pod težo odraslega človeka. Morda najobetavnejši prototip, rolko, ki lebdi na magnetni blazini, je ustvaril proizvajalec avtomobilov Lexus:

Pametna očala napačne znamke Marty McFly mlajši si v prihodnosti nadene elektronska očala znamke JVC, ki omogočajo gledanje televizije, in se pritožuje, ker lahko spremlja le dva kanala hkrati.

Filmska napoved se je vsaj delno uresničila, saj kar nekaj sodobnih tehnoloških podjetij danes stavi na očala, ki omogočajo prikazovanje navidezne resničnosti ali pa vsaj podatkov o prejeti e-pošti in vremenu. Med najpomembnejšimi so Microsoft (Hololens), Facebook (Oculus Rift) in Google (očala Glass).