Vsega trije tolmači za tigrinščino v celotni Evropi

Zdaj je že jasno, da bodo Sirce, ki so jih včeraj prijeli med nezakonitim prečkanjem madžarsko-slovenske meje, vrnili na Madžarsko, saj v Sloveniji niso zaprosili za azil.

Ne glede na opozorila Amnesty Interantional Slovenija in drugih civilnih združenj, da Madžarska grdo ravna z begunci in da jih Slovenija tja ne bi smela vrniti, pa je dejstvo, da je Madžarska članica EU in da Slovenija ravna tako, kot predpisujejo zakon o tujcih, zakon o mednarodni zaščiti in drugi mednarodni sporazumi, so nam povedali na ministrstvu za notranje zadeve.

Že včeraj smo v članku Policisti v Prekmurju prijeli 14 državljanov Sirije pojasnili, kakšen je postopek in v kakšnem primeru Slovenija vrača tujce v državo, iz katere so prestopili našo mejo. Za tujce, ki pridejo v državo na zakonit način, in tiste, ki v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, ni težav. Ko tujec vloži prošnjo za azil, s pomočjo tolmača pojasni, zakaj prosi za zaščito, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.

Nato tujca namestijo v azilni dom, kjer mu zagotovijo osnovno oskrbo, v jeziku, ki ga razume, pa prejme brošuro, s pomočjo katere se seznani s pravicami in dolžnostmi. Odvzamejo mu tudi prstne odtise.

Za mednarodno zaščito lahko zaprosiš samo v eni državi Če neformalna najava vrnitve tujca v sosednjo državo, kjer je nezakonito prestopil mejo, ni uspešna, tujca nastanijo v Centru za tujce. Tam mu odvzamejo prstne odtise, ki jih pošljejo v Centralni sistem Eurodac in preverijo, ali je tujec v kateri drugi državi zaprosil za mednarodno zaščito. Če je tujec že zaprosil za mednarodno zaščito v eni od držav članic EU, tega ne more narediti znova v drugi državi, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve.

Ravno to pa je težava sirskih beguncev, saj se dobro zavedajo, katera evropska država je njihov glavni cilj. Zato spremljamo kolone ljudi, ki se valijo iz Grčije, prek Makedonije, Srbije, Madžarske na zahod Evrope in jih morda ne razumemo, zakaj te države zanje niso sprejemljive.

Največja težava pa je, če begunec ne zaprosi za azil in se tudi ne želi registrirati (lahko da nima dokumentov ali pa da napačne podatke). Če begunci pridejo v Slovenijo, bo takšnih največ, smo izvedeli neuradno.

Do sredine avgusta 53-odstotni upad nelegalnih prehodov čez mejo A za zdaj ni nobenih indicev, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve, ki so v stiku prav z vsemi državami, ki se srečujejo z begunci, da se bo to tudi zgodilo. Še več, do sredine avgusta so policisti zaznali kar 53-odstotni upad nelegalnih prehodov čez našo mejo.

Policija lahko izda akt o zadrževanju na območju Slovenije Če predaja državi, v kateri je tujec že zaprosil za azil, ni uspešna, ne obstaja pa možnost odstranitve (zaradi vojnih razmer), lahko policija izda akt o dovolitvi zadrževanja na območju Slovenije za obdobje šestih mesecev z možnostjo podaljšanja. Po dveh letih pa takšen tujec dobi dovoljenje za začasno bivanje, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.