Tožilka: Ozadje ravnanj v primeru koroške deklice bolj banalno, kot bi si mislili

Mediji že več kot leto dni spremljamo kalvarijo koroške družine, v katero so vpeti štiriletna deklica, za katero se ne ve, kje je – pomagala ni niti objava njene fotografije, ki so jo mediji objavili ob dovoljenju matere - oče, ki je zaradi zaščite deklice pred morebitnim okoljem, v katerem naj bi se zgodila spolna zloraba, kljub pravnomočni odločbi sodišča o predodelitvi otroka materi ne želi izročiti, je že 156 dni v priporu, in mati, ki svojega otroka ni videla že več kot leto dni.

Od CSD prek policije do tožilcev in sodišča In čeprav vsi mogoči strokovnjaki ugotavljajo, da je treba zadeve, v katere so vpleteni otroci, obravnavati prednostno in z vso skrbnostjo, se ravno v primeru koroške deklice kažejo vse anomalije našega sistema. Videti je, da so najprej zatajili na CSD Ravne na Koroškem, ki so sicer opravili dva hišna obiska, da bi preverili primernost okolja, v katerem naj bi živela deklica, a ob nobenem doma ni bilo dedka deklice, ki ga je dekličin oče osumil morebitne spolne zlorabe.

Nato je interni nadzor policije pokazal, da je deklico skušal zaslišati kriminalist in ker z njim ni hotela govoriti, jo je v njegovi prisotnosti zaslišala kar mati, ki je bila v tistem času prav tako osumljenka kaznivega dejanja. Sodišče ob dodelitvi otroka morebitne spolne zlorabe sploh ni obravnavalo in tudi ni dovolilo, da bi se tovrstni dokazi sploh izvedli. Otroka ni pregledal noben izvedenec in nenazadnje tožilstvo suma spolne zlorabe sploh ni preiskalo, saj je meseca maja izdalo sklep o zavrženju.

Tožilka: Pravna država je povsem zatajila A vrnimo se nazaj k tožilcem. Čeprav so vpleteni ves čas opozarjali, da stvari niso vodene po pravnih kriterijih, so javnosti rezultati internih nadzorov nad delom ves čas servirali "popolnoma strokovno delovanje" oziroma drugače - nadzor ni pokazal nobenih strokovnih napak. A na nekaj takšnih napak opozarja tožilka Aleksandra Štiblar, ki je prepričana, da je v primeru koroške deklice pravna država povsem zatajila. Tudi sama je delala na primeru – kot je pojasnila, ji je vodja tožilcev Jelka Štumberger Mlakar naložila, da naj zadevo reši v treh dneh, in ugotovila, da preiskave suma spolne zlorabe sploh ni bilo.

"Moj predhodnik Ivo Šumej, ki mu je bil primer odvzet, ni dajal nobenih usmeritev policistom. Potem pa sem izvedela, da je bila na CSD Ravne prijava spolne zlorabe že marca 2010, kjer so mi povedali, da je bila zadeva že obravnavana in zaključena s poročilom. Spis je bil v tožilskem arhivu že od aprila 2010, ne da bi tožilka Silva Cepec, ki ji je bila zadeva dodeljena, odredila kakršno koli dejanje. Preprosto je sklenila, da zlorabe ni bilo, da gre za spor med starši, da želi oče očrniti materino družino. Zadeva je bila zaključena, nihče ni bil zaslišan ali predlagan izvedenec," pojasnjuje Štiblarjeva.

Dodaja še, da ji je vodja tožilcev Štumberger Mlakarjeva prikrila dejstvo, da je bil sum zavržen, in poudarja, da nič v tem postopku ni bilo narejeno zakonito.

"Kot človek sem zgrožena, kot tožilka bi ravnala drugače" "Če bi vam želela odgovoriti kot človek, kot laik, potem bi rekla, da ne verjamem, da se je vse to leta 2011 v demokratični RS sploh zgodilo. Z očmi tožilke pa vam povem, da nisem pristojna, da ocenjujem delo svojih kolegov, za katerega je vrhovno državno tožilstvo pojasnilo, da je ravnalo strokovno pravilno. Povem pa tudi, da bi jaz v obravnavanem primeru ravnala drugače," je za Planet Siol.net pojasnila Štiblarjeva, ki je o odstopanjih od ustaljene tožilske prakse obvestila svoje nadrejene.

Pričakuje še en klic na razgovor Naj spomnimo, da je Štiblarjeva tista tožilka, ki je zaradi komentarja na družabnem omrežju Facebook glede dogajanja okoli koroške deklice morala na razgovor k generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju. "Morda me bo povabil še enkrat,« odgovori Štiblarjeva na vprašanje, ali morda pričakuje kakšne sankcije nadrejenih. A je ne skrbi, da bi njena izpoved imela hujše posledice, saj »je postopek zaključen, nadzora ni bilo, govorila nisem o vsebini, temveč o tehničnem poteku postopka".

Prvi tožilec v državi molči Generalnemu državnemu tožilcu smo posredovali nekaj vprašanj v z zvezi z domnevnimi nepravilnostmi na slovenjgraškem tožilstvu, ali bo morda odredil notranji nadzor oziroma kako bo ukrepal, da bi dvignil načeti ugled tožilstva, ali obstaja verjetnost, da zadevo prevzame kakšno drugo tožilstvo, a vse zaman. Generalni državni tožilec molči. Kljub večkratnim urgencam.

Se je pa odzvalo ministrstvo za pravosodje, ki je pojasnilo, da na vsebinsko odločanje pristojnih organov nima vpliva, in da primer spremljajo že od novembra 2010. "Glede primera koroške deklice pred sodiščem in tožilstvom poteka več postopkov, v zvezi z njimi je ministrstvo pristojno sodišče in tožilstvo že večkrat zaprosilo za pojasnila glede časovnega reševanja postopkov in prejelo odgovore, iz katerih niso izhajale nepravilnosti," so zapisali.

Zalar od Fišerja zahteva dodatna pojasnila Je pa ministrstvo za pravosodje na nujni seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in pravosodje, ki je bila 4. Oktobra, prejelo dopis, ki je bil naslovljen na predsednika imenovanega odbora in naj bi ga sestavila tožilka, ki naj bi v konkretnem primeru v določeni fazi postopka sodelovala. Ta dopis so posredovali generalnemu državnemu tožilcu, ki je 28. oktobra ministrstvu odgovoril, da niso zaznali nobenih nepravilnosti. Na ministrstvu pojasnjujejo še, da so na podlagi naših vprašanj generalnega tožilca včeraj zaprosili še za dodatne informacije.

Brez preiskave suma ne moreš zavrniti In medtem ko čakamo na odgovor prvega tožilca v državi, se nam pojavlja preprosto vprašanje: Če se s sumom spolne zlorabe ni ukvarjala nobena od pristojnih institucij, kako je potem mogoče zatrjevati, da spolne zlorabe sploh ni bilo?

In še, komu je sploh v interesu, da se zadevi ne pride do dna, kdo ima od tega koristi? "Razlog takšnega ravnanja, torej ozadje, je veliko bolj banalno, ko si morda kdo misli," je prepričana Štiblarjeva.