Nekdanji šef Fructala na sojenju potrdil delovanje po Šrotovih navodilih

Znova je poudaril, da je Šrot kot šef skupine Laško poudarjal pomen pomoči med družbami v sistemu in da so bili njegovi pritiski vedno posredni.

Dokapitalizaciji Maksime so se uprli, ker bi s tem ogrozili delovanje Fructala Ko so se poleti 2008 začeli kazati znaki krize, je Šrot na enem od skupnih sestankov vodilnih v družbah iz skupine Laško povedal, da morajo "držati denar k sebi, ne na novo investirati in si medsebojno pomagati, da bo skupina uspešno prebrodila krizo", je dogajanje v času od novembra 2008 do junija 2009, ko je Šrot sicer izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško povzel Balažič, danes prvi mož Mercatorja.

Smisel posojil, ki so jih družbe v sistemu po Šrotovih navodilih dajale Infond Holdingu in Centru Naložbe, je bil po njegovih besedah maksimiziranje vrednosti naložbe v družbi Mercator. Zato se o namenu posojil niso spraševali, je nadaljeval, saj so imeli zagotovilo, da jim bo denar vrnjen, ko bo ta naložba prodana. Fructal je v tem času dal nekaj posojil, ko pa so aprila 2009 dobili navodilo, naj za šest milijonov evrov dokapitalizirajo Maksimo, Balažič se ni spomnil ali Invest ali Holding, so se temu uprli, ker bi s tem ogrozili delovanje Fructala, saj bi ta postal preveč izpostavljen.

Celotna skupina je imela zelo jasnega šefa Kot je pojasnil po koncu obravnave pred novinarji, je "bil smisel tega, da bi ta družba nato lahko dokapitalizirala Infond Holding". Takrat pa je bilo, kot je dodal, tudi vse več dvomov o legitimnosti takšnega početja, zato so ta navodila zavrnili.

Med drugim so dobili tudi navodilo za kupovanje delnic Pivovarne Laško, a so se spraševali o legalnosti takšnega početja. Ko so jim na sestanku pravni strokovnjaki, med njimi pravnica Nina Plavšak, zagotovili, da dvomov ni, so sledili navodilom. "Celotna skupina je imela zelo jasnega predsednika uprave oz. šefa in pri vseh pravnih mnenjih in ekonomskih utemeljitvah smo tem navodilom morali sledili," je poudaril.