Milan Švajger: Pri Cekuti je šlo za industrijsko vohunjenje

Kot prvi je na oder za priče stopil Uroš Krek, zdaj zaposlen v uradu predsednika republike, v času očitanih kaznivih dejanj pa je bil dvakrat v presledkih zaposlen na Mors, nazadnje kot državni sekretar, s projektom nakupa osemkolesnikov pa je bil seznanjen.

Po njegovem mnenju bi projektna dokumentacija morala biti označena z oznako interno oziroma zaupno, ne ve pa, ali je tako tudi bilo. Cekute ne pozna, prav tako mu ni znano, da bi se kdo zunaj Morsa pogajal: "Mors ni bil odvisen od svetovalca iz Slovenije." Dva dokumenta takrat nista imela oznake zaupnosti, sta pa vsebovala podatke, ki niso bili javno objavljeni, zato jih Patria ne bi smela dobiti.

Kot je pojasnil, bi lahko podatek o številu vozil prinesel prednosti pri načrtovanju proizvodnje, pri izbiri izvajalcev. Je pa potrdil, da je imel Zupan glede na svoja pooblastila pravico in nalogo, da se pogovarja s ponudniki.

Švajger: Sistemska tehnika je bila v neenakopravnem položaju Zelo konkreten je bil Milan Švajger iz Sistemske tehnike, ki je pojasnjeval, zakaj je bila Sistemska tehnika kljub podpisanemu pismu o nameri s parlamentom v neenakopravnem položaju pri razpisu za nabavo osemkolesnikov. Pojasnil je, da je bil lastnik podjetja Zdenko Pavček v stiku s Petrom Zupanom, s katerim sta pogosto srečevala tudi zaradi biatlona, saj je bil Zupan predsednik odbora za pripravo biatlona na Pokljuki.

"Lobiral je Pavček, ki je pripeljal tudi Toneta Krkoviča," je pojasnil in dodal, da bi podjetju veliko pomenilo, če bi imelo informacije, kaj bo nabavljal Mors, saj bi lahko proizvodnjo zagnali šest mesecev prej, če bi bilo potrebno, bi zaposlili dodatne ljudi. Po njegovem mnenju so namreč bili roki izredno kratki, saj je Sistemska tehnika lahko izdelala največ dve vozili na mesec, v enem letu pa bi morali narediti 25 vozil, kar naj bi bilo neizvedljivo.

Posrednika Patrie Hansa Wolfganga Riedla je poznal, saj je "bil drugi človek v Steyr-Daimler-Puch Spezialfahrzeuge, ki je bil 29-odstotni lastnik Sistemske tehnike. Ko so ga odpustili, je imel nekaj časa še pogodbo", je pojasnjeval sodišču. Že okoli leta 2000 je izvedel, da je Riedl samostojni podjetnik, ki je sklenil pogodbo s Patrio. "Meni so ga takrat, ko je bil Mors kupil licenco za kolesnike 6x6, predstavili kot svetovalca Patrie za Slovenijo. Znano pa je, da je Cekuta sodeloval že pri kolesnikih 6x6 leta 1992."

Patria je bila dobro obveščena Švajger je komentiral tudi nekatero spletno pošto med vpletenimi, nad marsičem zapisanim je bil presenečen. "Preseneča me, da so že leta 2004 krožile takšne informacije, da so se že takrat bolj intenzivno ukvarjali z dobavo vozil Patrie, kot smo se mi v času razpisa," je komentiral dopisovanje Riedla in Cekute, v katerem naj bi se pogovarjala o naročilu prve serije 25 vozil, še preden so objavili razpis.

Februarja 2005 je sicer Sistemska tehnika z Morsom podpisala pismo o nameri za dobavo osemkolesnikov. "To je bila neke vrste predpogodba, da bomo sodelovali že v fazi razvoja vozil, ko bi Slovenska vojska sporočila svoje zahteve," je pojasnila priča in dodala, da je Mors imel veliko dilemo o tem, ali bi vozila najprej kupili ali testirali. Odločili so se za testiranje, po besedah Švajgerja pa se je izkazalo, da so Patriina vozila porabila 15 odstotkov več goriva kot njihova. "Po tem ni bilo več skupnega testiranja," je razlagal.

Glede na prebrana sporočila je povedal, da je Cekuta svojega plačnika temeljito obveščal, pri tem pa je njegovo ravnanje označil kot industrijsko vohunjenje. "Ko smo pri nas odpirali novo proizvodno halo, sem osebno pošiljal vabila in vem, da Cekute med povabljenimi ni bilo. On pa je prišel in stal pri vratih. Vsi so me spraševali, kaj dela tam," je razlagal. Cekuta je temu ugovarjal in pojasnil, da so ga tja povabili kot umetnika in da ga je celo nekdo prišel iskat z avtom.

Tožilstvo Zupanu v zgodbi nabave osemkolesnih oklepnikov očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, slikarju Juretu Cekuti pa napeljevanje k temu kaznivemu dejanju. Kot piše v obtožnici, je Zupan Cekuti predal dokumente v zvezi s projektom bojnih vozil. Te dokumente naj bi Cekuta posredoval posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu, za kar naj bi Cekuta na svoj avstrijski bančni račun v več obrokih od Riedlovega podjetja RHG in finske Patrie prejel 460.875 evrov.