Zaklenjene meje in zaklenjena vrata domov nam ne prinašajo več zasebnosti

Mnenja Poročanje o odprtju novega nakupovalnega središča je bilo malce nelagodno

Že res, da mož trdi, da je to najboljši in edini varen sistem, ampak meni to pretikanje ukrivljene železne palice v kovinsko prečko ne gre nikakor do rok. In zakaj imam sploh kolo, če ga potem zaklepam dlje časa, kot traja cela pot s kolesom?

"To sploh niso ključavnice, so bolj verižice za kolo," je bil komentar ob mojih siceršnjih staromodnih ključavnicah, ki so kolo pred morebitnimi tatiči resda čuvale le omejen čas, njihova funkcija pa je bila bolj okrasno-sporočilna. To so bile tiste barvne zanke iz močne žice z zatikajočo se številčnico, ki sem jo zmeraj samo površno zamaknila za nekaj mest; tako ali tako se potencialnemu zlikovcu nikoli ni ljubilo džentelmensko ukvarjati s številkami, ampak je verižico v usodnem trenutku samo" precvikal" z močnimi kleščami, da sta me pričakali samo še prerezana barvna žica in zevajoča praznina. Gordijski vozel ključavnice je pač razrešil tako kot kakšen Aleksander Veliki: s silo.

Zdi se, kot da ključavnica deluje samo, če velja nekakšen tihi dogovor, da bomo spoštovali zaklenjenost tistega, kar čuva. Ampak ključavnica nikoli ni prav zares namenjena varnosti, njena vloga je predvsem sporočilna: to je zaklenjeno, torej prste proč.

Nekako tako kot tista vrvica, s katero je v črtici iz osnovnošolskega berila oče privezal sina k mizi, ker ni naredil domače naloge. Čeprav je bila tanka, si je spokorniški sin ni upal pretrgati.

Foto: Getty Images

V vsako ključavnico je mogoče vlomiti, jo razbiti ali presekati

Ključavnice so marsikje obešene bolj kot opozorilo, naj priložnost nikar ne dela tatu. Ljudje se radi pohvalijo, da v kakšni soseski še danes ne zaklepajo vhodnih vrat. Že sama prisotnost ključavnice je dovolj. Ob življenju v bloku ali mestih je kaj takega danes skoraj povsem nemogoče. Šele temeljito zaklenjenim se nam zdi, da smo "na varnem".

Tako smisel ključavnice najbrž ni v njeni nezlomljivosti. Izkušnje nas prej ali slej naučijo, da res varne ključavnice ni: v vsako je mogoče vlomiti, jo razbiti ali presekati, toda pravi ključ, ki jo odklene, je načeloma le eden. Ključavničarski mojstri točno vedo, da celo vsaka nadaljnja kopija zmeraj za malenkost odstopa od izvirnika pravega ključa.

Ključi s ključavnicami so sicer še predantični izum, v stoletju industrijske revolucije pa so doživeli razvoj in izpopolnjenost: več ko je bilo zasebne lastnine v različnih rokah, več ključavnic je bilo potrebnih, da se jo je varno spravilo - pod ključ. V vsej svoji večplastni funkciji odpiranja ali zapiranja, prepustnosti ali neprepustnosti sta ključ in ključavnica zelo uporabna, tudi kot prispodoba in ključ do razumevanja procesov. Sploh v časih, ko se v imenu varnosti dajejo pod ključ cele države, ko se zapirajo meje in ko na novo postavljamo ločnice med zasebnim in dostopnim.

Mnenja Še včerajšnja nesnaga je današnje zagotovilo snažnega

V zgodovini so najhujše prepreke predstavljali zidovi

V svet lastnine so prinesle dobesedno novo kodo, ključ: nič več brutalne preprostosti in enosmernosti zapaha, ki ga lahko odmakne vsak. Za ključavnico potrebujemo točno določeno orodje. V Stari zavezi beremo: "Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl ..."

Čeprav načeloma oddaljuje in zaklepa, je ključavnica zmeraj arbitrarna in dvosmerna - lahko jo zakleneš ali odkleneš.

Skozi zgodovino so zmeraj najhujše prepreke predstavljali zidovi. Tako je bila ključavnica v svoji osnovni formi pravzaprav bolj prepustna - skozi ključavnico si lahko kukal bistveno lažje kot gledal čez visoko ograjo ali zid. Ko opazujemo, kako se svet zapira in odpira v nepredvidljivem plesu pandemije in diplomacije, vidimo, da ponekod ključavnice škrtajo hitreje, drugod se odklepa bistveno počasneje.

Kukanje skozi ključavnico se je kot idiom ohranilo do danes, še dolgo po tem, ko so ključavnice s propustnimi režami nadomestile cilindrične, protivlomne ali celo elektronske, skozi katere je kukati povsem nemogoče. Kukanje skozi ključavnico ima v svojem pomenu v sebi nekaj ponižujočega za tistega, ki poklekne in opreza za dogajanjem na drugi strani vrat.

Običajno s tem izrazom opisujemo nespodobno radovednost, vohunjenje, pri katerem prej ali slej uzreš nekaj takega, kar ni bilo namenjeno tvojim očem in kar te spravi v zadrego. Kukajo spletkarji, opravljivci, ovaduhi, nepotešeni najstniki, zmeraj onkraj meja spodobnega. Skozi ključavnico zmeraj kukaš v svet, ki ti ni namenjen, ki je na drugi strani zaprtih vrat.

Foto: Getty Images

Sčasoma so se kamere namnožile in ves svet je postal oder

Tičimo varno zaklenjeni za vrati svojih domov. Ključavnice so cilindrične, protivlomne, elektronske ali na dotik. Ampak brez skrbi, skozi te navadne ključavnice se že dolgo več ne kuka ...

V svetu zaklenjenih mej se pojavlja čedalje več možnosti in potreb po kukanju skozi ključavnice. Res smo zaprti vsak za svojimi vrati, toda ta vrata imajo številne ključavnice, skozi katere smo drug drugemu veliki brat. Lockdown, velika "zaklenjenost" sveta je zvesto svojemu imenu sprožila veliki globalni pipšov.

Kukanje skozi ključavnico so v svetu institucionaliziranega voajerizma "Trumanovega šova" sprva nadomestile kamere resničnostnih šovov. Toda sčasoma so se kamere namnožile in ves svet je postal oder in "možje in žene le igralci". Skozi zoome, skype in teamse se kuka v domove brez nelagodja čepenja pred vrati: zasebno je postalo službeno, služba je prišla domov in internet se je dokončno splazil v vse reže življenja. Tako nam zaklenjene meje in zaklenjena vrata domov ne prinašajo več zasebnosti, ampak so vsa ta vrata namenjena samo temu, da se lahko več in bolj kuka skozi ključavnico v zasebnost vsakega.

Lani jeseni smo praznovali tridesetletnico padca berlinskega zidu in brezmejne Evrope, toda nekaj mesecev pozneje se je začel mehanizem zgodovine vrteti v nepredvidljivo smer. Po desetletjih iluzije Evrope brez meja, Evrope odklenjenih ključavnic na mejnih rampah, se je Evropa spet zaprla po zgodovinskih mejah, ki jih prav nič ne briga iluzija prepustnosti preteklih desetletij, niti življenje, ki se je razraslo tostran in onstran meja. Države so zaklenile svoje meje in ključavnice jih spet odklepajo selektivno, samo za tiste s pravimi ključi.

Še včerajšnji odklenjen svet pa ne ve, kako naj živi v tej novi zaklenjenosti. Ključavnice na mejah ne škrtajo več zarjavelo kot v časih železne zavese, nadomestile so jih skorajda neslišno piskajoče tehnološke in biometrične rešitve. Si upamo pomisliti, kakšni bodo ključi, ki bodo odklepali meje v prihodnosti?

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Preberite več:

Mnenja "Od zdaj bomo vsako kavo v družbi spili, kot da je zadnja" #kolumna

Mnenja "Tisti, ki danes upogiba pravila, ni junak, je samo egoističen bedak"