nepremičnine
hiša
Petek, 29. 11. 2024, 22.32
4 ure, 11 minut
Stane Petavs: Če parcel za hiše ne bo več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Stanovanje ali hiša? Če je dovolj denarja, je v Sloveniji to ponavadi hiša. Vprašanje je le, kako daleč je od mesta. Stanovanje je druga izbira, razen za zelo mestne ljudi, pa še ti so v Ljubljani raje v atrijskih hišah v Murglah kot v bloku.
V prihodnje se nam lahko zgodi nekaj nepredstavljivega. Da za gradnjo hiš tako rekoč ne bo več parcel. Kupci parcel sicer že zdaj obupujejo nad iskanjem prostora za svojo hišo z vrtom, ampak lahko je še veliko huje.
Ponekod v Evropi je že. V Nemčiji so nekatera mesta v svojih prostorskih načrtih že konkretno omejila možnosti gradnje prostorsko in okoljsko potratnih hiš. V tej smeri se napovedujejo tudi evropski predpisi iz urbanizma in zelenega prehoda, ki jih pripravljajo v Bruslju.
Kmetijska zemljišča za vedno
Pri nas se zdaj pripravljajo trajno varovana kmetijska zemljišča, ki jim ne bo več mogoče spremeniti namembnosti. Urbanistična stroka si prizadeva, da bi do leta 2030 zvečine omejila širitev pozidave na nova področja, do leta 2050 pa povsem.
Veliko ljudi v Sloveniji ne razume, kaj pomeni, če se pozida zeleno področje. Gre namreč za trajno uničenje prostora, saj bodo zgradbe tam vsaj 500 let. Zato je tako zelo smiselno, da se najprej izkoristi prostor, ki je že urbaniziran.
Ampak …
- Slovenija je resnično redko poseljena, zakaj ljudem ne bi dali prostora za hišo z vrtom, da živijo tako, kot si želijo?
- Kaj ima hiša z okoljsko vzdržnostjo oziroma s podnebnimi spremembami, hkrati pa se bogati vozijo z zasebnimi letali in mega jahtami?
- Gradnja hiše je cenejša od stanovanja. Nekdo hoče samo še več zaslužiti z gradnjo stanovanj.
- Spet so na delu birokrati v Bruslju, ki grenijo življenje Evropejcem. Skoraj so nam že prepovedali uporabo električnih bojlerjev.
Kar zadeva naštete protiargumente, se glede bojlerjev zagotovo strinjam. Res so pravi "biser" zelenega prehoda Evrope. Zgodba, ko vsak birokrat še nekaj doda, končni izdelek pa je skregan z zdravo pametjo.
Enodružinska hiša z vrtom je sen mnogih Slovencev.
Ekonomija je kruta
Redka poseljenost pa ima kar nekaj slabosti. Med drugim se ne izplača javni prevoz, draga sta gradnja in vzdrževanje komunalne opreme (napeljava elektrike, vode, interneta, kanalizacije), cest ... Ker je premalo ljudi (potrošnikov), se ne izplačajo storitve, sčasoma ni več bankomata, poštnega nabiralnika ... Za vse se je treba usesti v avto.
Seveda vse to lahko subvencionira država, ampak na dolgi rok verjetno ne gre. Pošta se umakne, četudi je državna.
Strokovnjaki za javni promet točno vedo, koliko ljudi mora biti, da so smiselni metro, tramvaj, vlak, avtobus, mini avtobus … V Sloveniji bi bilo za veliko manjših krajev najbolj ekonomično, če bi vozil javni osebni avto. Ceneje bi bilo plačati voznika kot pa subvencionirati avtobusno linijo.
Od tod tudi izhaja usmeritev prostorskih načrtov, katerih cilj je zgoščevanje mest. To je med prebivalci zelo osovraženo, saj bi radi živeli v mestu, hkrati pa imeli še nekaj podeželske okolice. A to pač ne gre skupaj.
Sanje o hiši
Seveda "hiša in Slovenci" ni tako enostavna zgodba, kot jo vidijo v Bruslju. Hiša z vrtom so pri nas sanje mnogih, blokovsko življenje, predvsem v manjših krajih, pa ni ravno cenjen družbeni status.
Ljudje gradijo hišo, ker želijo imeti svoj ljubi vrt in pobegniti iz mesta. Kako bodo vozili otroke v glasbeno šolo, na treninge ali kako se bodo vozili v službo, na začetku ne razmišljajo. To so potem različne zgodbe, ki jih piše življenje.
Sreča
V Sloveniji imamo pri tej zeleni zagati sodobnega sveta eno veliko srečo.
In sicer v ogromnem številu starih hiš, ki so bile zgrajene v zlatih letih samograditeljstva. Gre za soseske na dobrih lokacijah iz 70. let prejšnjega stoletja, ki imajo veliko zelenja in so tako z vidika vročine in padavin zelo primerne za podnebne spremembe.
Te hiše – ki mimogrede niso dosti drugačne od tistih v Avstriji iz tistega časa – so očitno naša stanovanjska rezerva in kompromis za prihodnost.
Sprejeti pa bo treba življenjske predpise, ki bodo spodbudili množično prenovo teh stavb, da bodo primerne za sodobno bivanje.
Za začetek bi lahko sprejeli tudi kakšen predpis, ki bi sprostil zazidljiva zemljišča, ki zdaj iz različnih razlogov niso "operativna" za gradnjo. To se nenazadnje pozna v visokih cenah vseh nepremičnin.
Ni druge, kot da se veselimo zadnjih napovedi predsednika vlade, da bodo prvi rezultati nove stanovanjske politike vidni že v pol leta.
Stane Petavs je nepremičninski svetovalec in posrednik, pa tudi občasni kolumnist na Siolu.
