Sram nas je, močno sram

A tudi, če bi vedeli, nas o tem ne bi obvestili. Takšna navodila imajo. Celo v primeru ponavljajočih se posilstev.

Veljajo za migrante druga pravila?

Informacija policije, da so kazensko ovadili mladoletnega Postojnčana, ker je pretepel dva starejša Afganistanca, me je presenetila. Nenavadno je, da mladoletni fant pretepe kar dva starejša tujca. Presenetljivo je bilo predvsem, ker niso predstavili razlogov konflikta in ker so zapisali, da sta bili žrtvi mladoletnika migranta iz Afganistana. V medijih vemo, da policija sistematično prikriva kazniva dejanja, ki jih zagrešijo migranti. Tudi polnoletni. Če ti kradejo, pretepejo ali celo serijsko posiljujejo punce, o tem policija medijev in javnosti ne obvešča. To je cenzurirano. Ne smejo razkrivati osebnih podatkov, nam pojasnijo. Ali ne veljajo ista pravila za mladoletnega Postojnčana? Se o ravnanju domačinov, če tepejo migrante, sme obveščati ljudi, o ravnanju migrantov pa ne? Da je do konflikta prišlo zaradi nadlegovanja zelo mladih deklet, tudi njegove sestre, je na spletu zapisal mladoletnik sam.

Novice Najstnik, ki naj bi v Postojni "pretepel" Afganistanca: Spolno sta nadlegovala mojo sestro

Primer, kako oblasti ravnanje migrantov, ki bi lahko razburilo javnost, prikrivajo, so bila nasilništva in posilstva Maročana Alija Safinija. Ko je prišel iz zapora, v katerem je bil, ker je med krajo precej brutalno pretepel dve ženski, je posilil še dve mladenki. Obsojen je bil večkrat že pred vsem tem. A javnosti je bilo vse prikrito do drugega posilstva, ki se je zgodilo na javnem kraju: na Metelkovi. Ko je tam posredovala policija, smo za dogajanje izvedeli v medijih. A ne od policije. Ljudje so govorili, kaj so opazili. Policijo sem, ko sem za to izvedel, vprašal, zakaj so nam v svojih poročilih zamolčali posilstvo na javnem kraju. Pojasnili so mi, da o takšnih dogodkih javnosti nikoli ne obveščajo. Vsa posilstva javnosti prikrivajo. Če jih zagrešijo domačini ali tujci.  Tudi imena in priimka migranta, ki je ravno prišel iz zapora, mi ne smejo razkriti, sem izvedel. Za ime sem prosil, da bi lahko opravil novinarsko delo. Preverjanje na sodišču. Težko je preveriti, kaj se je v preteklosti dogajalo na sodišču, če ne smeš izvedeti imena obsojenega. A država novinarsko delo onemogoča.

Še več prikrivanja zaradi Jankovićeve farmacevtke 

Prikrivanje pri Aliju Safiniju ni bilo brez posledic. Morda bi bilo drugo dekle bolj previdno, če bi izvedelo, da je nek Safini že moral v zapor, ker je zmlatil dve ženski in če bi slišala, da je po prihodu iz zapora pred kratkim študentki, ki jo je srečal na Metelkovi, ko se je želela posloviti od njega, migrant iz Maroka sledil v sobo, jo porinil na posteljo, jo slekel, tepel, brcal, boksal, jo z glavo udaril v rob postelje, jo pljunil in po njeni glavi ter prsih razmazal pljunek in jo po tem še dolgo posiljeval. Na policiji so mi neuradno svetovali, naj ime in dodatne podrobnosti, zakaj vse je posiljevalec že bil v zaporu, kdo mu je sodil in zakaj ni bil izgnan iz države, poskusim izvedeti na sodišču, kamor so aretiranega posiljevalca medtem poslali, da bi mu ponovno sodili.

Iz sodišča, ki ga vodi sodnik Marjan Pogačnik, so mi odgovorili, da javnost nima pravice do nobene informacije, ker so posilstva zasebna stvar migranta in sodišča. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik jim je, ko sem se pritožil, pritrdila z razlago, da na sodišču tudi niso mogli ugotoviti, kdo je migrant, ki je po prihodu iz zapora zaradi nasilnega ropa dveh žensk posilil še dve punci in je zdaj znova priprt. Z modernimi računalniki to ni mogoče, me je informacijska pooblaščenka obvestila, kako nevaren je tehnični napredek in kakšne so posledice državnega prikrivanja imen, ki ga sama zahteva. Zapletlo pa se je, ker sem od osuplih sodnikov, ki jih je bilo sram, kako na sodišču prikrivajo, medtem neuradno že izvedel, da gre za Alija Safinija, ki ga je v zapor pred tem za krajši čas poslala nekdanja soproga pravosodnega ministra Aleša Zalarja Mojca Kocijančič.  

Kdaj pride do omejitev pravice javnosti do obveščenosti, smo tudi lahko opazili. Zgodilo se je, ko je portal Pod črto objavil tožilsko dokumentacijo o zlorabah pri projektu Stožice in o seksu za službo Zorana Jankovića s Katarino Ravnikar. Janković se je razhudil, da se je razvedelo preveč. Oblastni organi pa so reagirali z omejevanjem pravice javnosti do informacij. Generalni državni tožilec Drago Šketa je novo usmeritev takrat povzel tako: "Organizacijo dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja bomo spremenili tako, da bodo dokončno odločali v teh zadevah nosilci višjih funkcij." Dodal je tudi vsebino: "Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov."

Sram vas je lahko, da razkrivate, je bilo sporočilo.

Od takrat nam še bolj prikrivajo.

Postopki na sodiščih proti Jankoviću so pozneje vsi propadli zaradi "malomarnosti" tožilcev in sodišč. Prepozno so sprožili postopke in so morali zaradi tega uničiti dokaze, ki jih je javnosti že predstavil portal Pod črto. Neuspešni sodni postopek proti Jankoviću je vodila nekdanja soproga pravosodnega ministra Mojca Kocijančič. Kot proti Safiniju.

Ko Mesec več noče

Pri prikrivanju nastajanja propagandnega filma Urške Klakočar Zupančič za spodbudo otrokom, ki se borijo z rakom, je logika podobna. Za prikrivanjem je višja sila. Ni interes varstva zasebnost. Je interes otrok. Na Siolu smo od poslancev izvedeli, da namerava Klakočar Zupančičeva boksati z Zavcem. Povabljeni so bili na snemanje, a jih je bilo takšne propagande sram in so napovedali, da jih ne bo. Iz parlamenta me je, ko smo o propagandni akciji boksanja in pomislekih dela poslancev prvič obvestili javnost, vodja službe za odnose z javnostmi Karmen Uglešič poklicala in prosila, če lahko zgodbo umaknemo, češ da bomo sicer uničili presenečenje za malčke, obolele z rakom. Kot da se majhni otroci, ki se borijo z rakom, ukvarjajo z dilemami, kaj se spodobi poslancem v državnem zboru. 

Novice Državni zbor razkril težko pričakovani video

Skoraj še bolj presenečen sem bil ta teden, ko so zakrožili posnetki iz tega boksanja, na katerega so na koncu prišli le poslanci Svobode, ostali pa so dogajanje bojkotirali. Iz POPTV so me namreč prosili, če lahko fotografije boksanja, ki smo jih pridobili od poslancev, na Siolu umaknemo, ker bi jih naj nekdo ukradel POPTV, ki je boksanje posnela. Presenečenje je bilo, kako jih ni nič zmotilo in so kar pristali, da bodo boks predstavili šele konec tedna, ko bo propagandni posnetek na obisku Klakočarjeva predala pediatrični kliniki. Kot da so propagandni oddelek Svobode ali pa vsaj depolitizirani medij. Takšni ne obveščajo javnosti, ko se nekaj dogaja. So le prenašalci propagandnih sporočil v primernem trenutku, ki jim ga določijo vladajoči politiki. 

Brez sramu. Celo takrat, ko jim že uide.

Med tem dogajanjem, je vlada napovedala nacionalizacijo Geoplina. Premier Robert Golob je že prej za omilitev težav zaradi pomanjkanja energentov omenil možnost začasnega zapiranja avtomobilskih podjetij, gospodarski minister Matjaž Han bi ustavljal steklarne in papirnice, minister za infrastrukturo Bojan Kumer žičnice in smučišča ...  V težavah pa je celo Golobov GEN-I, ki je lani posloval z velikim dobičkom in so si delili fenomenalne plače in nagrade. Elektriko so prodali tudi že za letos. Zdaj, jo morajo pa kupovati in so cene nenadoma veliko višje, pa računajo na državno pomoč. Da pokrijejo izgube.    

Zima bo huda.

Foto: STA , Še pred njo pa bomo na referendumu odločali, ali bo Robert Golob v vladi dobil pet dodatnih ministrstev, da bi po številu resorjev dobili eno najbolj razkošnih vlad v zgodovini države in v Evropi. Tudi ministrstvo za solidarno prihodnost Luke Meseca, ki ga ta več noče in prav posebno za Alenko Bratušek, za katero ni slišati, da bi se ministrskim ambicijam v hudih časih odrekla.

Za tri referendume je opozicijska SDS zbrala več kot 40 tisoč podpisov. Ob inflaciji ministrstev bodo ljudje odločali še o načrti vladajočih, da predčasno takoj odstavijo generalnega direktorja RTVS, direktorja televizije, direktorja radia, vse programske svetnike in nadzornike, da bi lahko potem nastavili svoj vrh. Nepolitičen. Kar tudi ne bo poceni. Po odstavitvah nameravajo vladajoči uredili še financiranje. Zagotovili več denarja za svoj RTVS. Povišali prispevek. Tretji referendum bo o skrbi za upokojence.  

Čeprav so pred nami letos še štiri volilne nedelje, dve za predsednika in dve za župane, bodo referendumi najbrž na peto nedeljo, ker bi hkratno odločanje, ki bi pomenilo prihranek časa za državljane in denarja za državo, povečalo možnosti opozicije, da doseže kvorum za zavrnitev zakonov.

Kar ni v interesu vladajočih.

Ti milijoni, ki bi jih lahko prihranili, so tako malenkost v primerjavi s tem, da za prihodnje leto vladajoči s spremembo proračuna načrtujejo za 3,3 milijarde evrov večjo porabo, kot so doslej, in za 2,5 milijarde evrov večjo kot letos. Prejšnji vladi so očitali, da v času covid-19 preveč troši in se zadolžuje. Namesto 13,3 milijarde za prihodnje leto zdaj predlagajo 16,7 milijarde državnih stroškov.   

Očitku predsednice državnega zbora "sram vas je lahko, zelo sram" lahko pritrdimo. In to ob poskusih prikrivanja dogajanja ljudem in ob načrtih razkošja novih ministrstev, ki bi vodili večje trošenje v kriznem času ustavljanja podjetij.

Da bo vsaj v politiki ves čas vroče, bo že poskrbela Urška Klakočar Zupančič.