Šest razlogov za nezaupnico proračunu

Če bo ta upoštevala lastno napoved, objavljeno pretekli teden, bo morala tudi uradno ugotoviti, da Slovenija ne spoštuje junijskih priporočil Evropskega sveta. Po napovedi Komisije bo namreč proračunski primanjkljaj letos in prihodnji dve leti višji, kot bi smel biti. Takšna napoved seveda pomeni bruseljsko nezaupnico proračunski politiki vlade.

Naivno bi bilo pričakovati, da bo zaradi tega predsednici vlade nezaupnico izrekel tudi kdo od koalicijskih poslancev. Raje bodo verjeli floskulam, da Evropa pretirava z zahtevami po varčevanju, da se nobena država ne drži bruseljskih priporočil in da vlada dela odlično, saj se že kažejo prvi znaki gospodarskega okrevanja. Toda napovedi Komisije vse te izgovore postavljajo na laž. Če jih natančno preberemo, v njih najdemo šest dobrih razlogov, zakaj bi poslanci morali zavrniti predlagani proračun.

Prvi: Letos bo primanjkljaj prevelik Po oceni Komisije bo primanjkljaj države letos znašal 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je za 0,9 odstotka ali približno 310 milijonov evrov več od cilja, ki ga je Sloveniji junija postavil Evropski svet. V napovedi Komisije je upoštevanih tudi 1,8 odstotka BDP (620 milijonov evrov) za dokapitalizacijo bank – če te letos še ne bo, bo neuspeh pri doseganju cilja videti nekoliko manjši, toda to bo le začasna tolažba.

Grčija, Ciper in Poljska so edine članice EU, ki bodo letos bolj kot Slovenija zgrešile cilj, postavljen v uradnem postopku odprave presežnega primanjkljaja. Cilj bodo zgrešile še Portugalska, Španija in Francija, toda bistveno manj kot mi. Tudi Združeno kraljestvo ne bo v roku odpravilo presežnega primanjkljaja, vendar nima predpisanih številčnih ciljev po letih, zato na spodnjo sliko ni vključeno. Prav tako na sliki ni Hrvaške, ki v postopke odprave presežnega primanjkljaja še ni bila vključena.

Vse ostale države, torej kar 19 od 27, bodo po napovedi Komisije letos spoštovale neprijetno proračunsko disciplino, ki jo zahteva članstvo v Evropski uniji.

Kršenje cilja glede proračunskega primanjkljaja leta 2013:

Drugi: Tudi prihodnje leto bo primanjkljaj prevelik Leta 2014 naj bi po napovedi Komisije slovenski primanjkljaj presegel ciljnega za 0,3 odstotka BDP. Kot kaže spodnja slika, je to glede na druge kršiteljice proračunskih pravil manj odstopajoče kot letos. Toda to je slaba tolažba, saj Komisija tudi za leto 2014 napoveduje, da bo velika večina držav spoštovala postavljene cilje. Med njimi so tudi Ciper, Grčija, Portugalska in Irska, torej države, ki proračune načrtujejo pod nadzorom trojke. Kršenje cilja glede proračunskega primanjkljaja leta 2014:

Tretji: Stroški dokapitalizacije bank so podcenjeni Napoved primanjkljaja za prihodnje leto ne vključuje stroškov dokapitalizacije bank. Z vidika preverjanja spoštovanja ciljev je to smiselno, saj se ti stroški štejejo med tako imenovane enkratne izdatke. Z vidika tveganosti proračuna in vzdržnosti javnega dolga pa so še kako pomembni.

Komisija sicer v svoji napovedi posebej navaja tudi pričakovane stroške dokapitalizacije bank, pri čemer se, zanimivo, sklicuje na ocene slovenske vlade – torej vlade, ki uradno pravi, da bo svoje ocene lahko sporočila šele po objavi obremenitvenih testov bank. Kakorkoli, po tej očitno neuradni in samo Bruslju sporočeni oceni bo za dokapitalizacije potrebno 1,8 odstotka BDP leta 2013 in še 3,4 odstotka BDP leta 2014 oziroma skupaj približno 1,8 milijarde evrov. To je žal verjetno precej manj od številk, ki jih bodo pokazali obremenitveni testi. Zato bo njihova objava močno okrepila dvome o trdnosti slovenskih javnih financ.

Četrti: Vlada je povsem ustavila konsolidacijo javnih financ Namen postopkov odprave presežnega primanjkljaja je trajna in ne le začasna ali površinska odprava proračunskih neravnovesij. Zato Komisija ocenjuje tudi spremembe tako imenovanega strukturnega salda, ki naj bi pokazal, kolikšno je trajno in ne le začasno zmanjšanje primanjkljaja. Poleg tega naj bi upošteval tudi gospodarski cikel, se pravi dejstvo, da je primanjkljaj težje zmanjševati v slabih gospodarskih razmerah.

Po evropskih proračunskih pravilih naj bi države s prevelikim primanjkljajem svoj strukturni saldo vsako leto izboljšale za vsaj pol odstotka BDP. Na sliki so prikazane napovedi izboljšanja strukturnega salda v obdobju 2013–2015 za države, ki naj bi presežni primanjkljaj odpravile do leta 2015 ali 2016. Tudi po tem kazalcu je Slovenija med najslabšimi. Komisija namreč ocenjuje, da se strukturno stanje slovenskih javnih financ v tem obdobju ne bo prav nič izboljšalo. Samo za primerjavo: let 2012 se je slovenski strukturni saldo izboljšal za kar 2,2 odstotka BDP. Skupno izboljšanje strukturnega salda javnih financ v obdobju 2013–2015:

Peti: Gospodarstvo od previsokega primanjkljaja nima nobene koristi Vlada nas prepričuje, da je bilo zmanjševanje primanjkljaja leta 2012 prehitro. Svoj mandat je začela z obljubo o koncu "brezglavega varčevanja", kar naj bi omogočilo, da bi bilo več denarja na voljo za spodbujanje gospodarske rasti. V zadnjih tednih poslušamo ministre in predsednico vlade, ki zatrjujejo, da se razmere v gospodarstvu že izboljšujejo in da je za to zaslužna tudi manj varčevalno usmerjena proračunska politika.

Zanimivo je, da Evropska komisija tega izboljšanja gospodarskih razmer ni opazila. Na sliki vidimo, da nam za zadnji dve četrtletji letošnjega leta, ko naj bi se že poznali rezultati nove vladne gospodarske politike, napoveduje prav enak padec BDP kot v prvih dveh četrtletjih. Tudi za leto 2014 nam napovedujejo padec BDP, sicer manjši kot letos (za 1 odstotek namesto za 2,7). Morda bo kdo rekel, da je padanje gospodarske rasti posledica ukrepov, ki jih državam s prevelikim primanjkljajem vsiljuje Evropska unija ali trojka. Toda če primerjamo druge države, ki so še vedno v postopku odprave presežnega primanjkljaja, ugotovimo, da je med njimi samo ena, to je Ciper, ki ima za leto 2014 napovedan večji padec BDP kot Slovenija. Vsem ostalim, skupaj jih devet, Komisija za prihodnje leto napoveduje povečanje BDP oziroma gospodarsko rast.

Ocena gospodarskega upada v Sloveniji po četrtletjih 2013:

Šesti: Državam, ki spoštujejo proračunske omejitve, gre gospodarsko bolje kot nam Zmotno je prepričanje, da vse države kršijo proračunska pravila Evropske unije in da Slovenija pri tem ni nič posebnega. Nasprotno, kar 16 držav oziroma krepka polovica vseh je svoje primanjkljaje že znižala pod tri odstotke BDP ali pa jim bo to po oceni Komisije uspelo letos. Med njimi niso le Nemčija, Avstrija in skandinavske države, ampak tudi tradicionalno proračunsko neodgovorni Belgija in Italija ter skoraj vse nove članice – vse tri baltske države, Madžarska, Češka, Slovaška ter celo Romunija in Bolgarija.

Še bolj zmotno je prepričanje, da spoštovanje proračunskih pravil slabo vpliva na gospodarsko rast. Kot kaže slika, bo večina držav, ki so svoje finance že uredile, prihodnje leto dosegla stopnje rasti, o katerih lahko pri nas le sanjamo. Seveda ne želim trditi, da med proračunsko disciplino in gospodarskim okrevanjem obstaja neposredna vzročna povezava. Očitno pa so druge stvari – konkurenčno gospodarstvo, prilagodljivi trgi, uspešna sanacija bančnega sistema – pomembnejše od proračunskega spodbujanja gospodarstva. Zato je izgovarjanje slovenske vlade, da ne more bolj zniževati primanjkljaja, ker bi prizadela gospodarstvo, zgolj potuha sindikatom, javnim uslužbencem in seveda predvsem njej sami.

Napoved gospodarske rasti leta 2014 za države, ki spoštujejo proračunska pravila EU:

Si torej Alenka Bratušek zasluži zaupnico? Po vseh navedenih podatkih je to vprašanje seveda zgolj retorično. Žal pa je retorično tudi vprašanje, ali bodo poslanci koalicije zaupnico izglasovali ali ne. Proračunska odgovornost, spoštovanje obljub in ohranjanje ugleda države v Evropi pač niso cilji, zaradi katerih bi bilo vredno zrušiti vlado.