Prekleti Grki!

To, kar lahko vidite in preberete v našem tisku, je večinoma čisto dno, sramota. Če sem še lani zapisal, da naši mediji tako z veseljem drvijo v lastno pogubo, da ne ločim več bloga od medija, to ne drži več – glede grške krize smo kakovostno branje lahko spremljali le na blogu Jožeta P. Damijana, mediji so večinoma potonili v odpadne vode. Preveritev na Facebooku je pokazala, da smo se razdelili na dva tabora, pri čemer je tisti, ki besni nad Grki, vsekakor glasnejši in na spletnih forumih neprimerno številčnejši. Bes je čezmeren, kar je vedno znak, da je realnost dregnila v bolečo točko, ki jo želimo skriti pred samim sabo. Katero? Dolg Primer, ki ga največkrat navajajo jezni Slovenci: "Pride sosed in si izposodi sto evrov. Čez nekaj časa pride spet. In spet. In tako v neskončnost. Ko pa hočem dobiti svoje milijone nazaj z obrestmi, pa ne more plačati. Prekleti Grki!" Dregne nas v srce, mar ne? Naši možgani so se razvili zato, da lahko beležijo dolgove. Vem, v učbenikih pišejo, da gre za evidenco menjave uslug, a kaj je to drugega kot upravljanje dolgov? Nastanek dolga vedno zajema dve osebi, in tudi če si rečemo, da smo samemu sebi nekaj dolži, za tisti hip razpademo na dva dela. Dolg je torej vez, ki v skupno odgovornost poveže obe strani, dajalca in prejemnika. Zato zgornji primer poglejmo še enkrat in ga prenesimo v realnost: prihaja sosed in vi mu dajete in dajete in dajete. Ko denarja ne dobite nazaj, stokate po vasi in vsi vam rečejo: "Ja, kaj si si pa mislil, idiot! Kaj si pa posojal v nedogled!" Samo dajanje torej zahteva razmišljujočo in odgovorno osebo, ki je opravilno sposobna, kot bi rekli pravniki. V nasprotnem primeru lahko denar mečete tudi v hudournik in se potem čudite, ker vam ga ne prinese nazaj z obrestmi. Grška država je nedvomno jemala; njihovi oligarhi so pobirali, politiki so drobtine razdelili tudi volivcem, a zakaj, vsaj pri nas, nihče ne pogleda tudi na dajalsko stran? Ko je Grčija sprejela evro, je Spiegel objavil članek o stanju njenih financ, torej smo vsi vedeli, kako in kaj. Evropski politiki so se le nasmihali, češ, ne bodimo malenkostni. Bankirji so metali denar v hudournik z vrečami – in zdaj niso odgovorni?

Neodgovornost bančnikov in neizplačljivost dolgov V zadnjih desetletjih so si finančniki zgradili sistem, iz katerega so izključili lastno odgovornost. Počnejo lahko karkoli, vedno jih potem rešujejo davkoplačevalci, torej mi. To pomeni, da bodo še bolj in vedno bolj počeli karkoli, dokler svet ne crkne.

Neodgovornost bankirjev so politiki vpeljali zato, da bi lahko dolgovi držav še naprej neprestano rasli. Mar res mislite, da bo Amerika odplačala svojih 18.339.362.543.553 dolarjev dolga (številka je medtem že druga, preverite tule)? Ali pa Nemčija svojih 2.002.064.140.482 evrov? A, dajte no! Nemčija je do zdaj že štirikrat bankrotirala in nikoli plačala (vir).

Če bi bankirji vlagali denar tako, da bi ga imeli možnost dobiti nazaj, potem bi se hrčkovo kolo sveta ustavilo in trčili bi ob zid realnosti.

Ker opozarja na odgovornost finančnih institucij, je grški primer zanje neprijeten. In ko je grški minister Varufakis vprašanje o vzdržnosti dolgov izrecno zastavil šefici IMF Lagardovi, je takoj vskočil Dijsselbloem, češ, o tem pa ne bomo (vir). Pa bi bilo dobro, da bi se o vseh teh dolgovih in rešitvi začeli pogovarjati. Kadar se v zgodovini niso, so potem zadeve reševali z vojnami.

Državni udar Ne spreglejmo Martina Schulza, predsednika Evropskega parlamenta, ki se zavzema za tehnično vlado v Grčiji (vir). To pomeni nov stadij demokracije. Volite lahko kogarkoli, Bruselj pa vam bo namestil aparatčika po svojem okusu, sivo miško, ki bo izpolnjevala ukaze. Na lastni koži smo izkusili, kako to poteka, in še nam ni dovolj: nižji uradnik Franck Dupont pošlje e-pismo vladi Alenke Bratušek in že krenemo v razlaščanje obveznic in podobno "reševanje" bank (vir), ki nam odnese milijarde iz žepov.

Pranje denarja Sistem, kakršen je, vedno potrebuje vsaj eno državo v grški krizi, saj je primerna za "pranje" denarja. IMF je že leta 2010 vedel, da je tako reševanje Grčije povsem brezzvezno (vir), a zakaj so potem Grke silili vanj?

Ker so tako pošiljali denar okoli riti v žep, kot pravi lep slovenski pregovor. Od vse silne pomoči je Grčija zares dobila le deset odstotkov, preostalo je šlo v tuje banke (vir).

"Namreč, s tem ko je Slovenija odobrila posojilo in prevzela svoj del poroštev za grške dolgove (skupaj za 1,4 milijarde evrov), niste postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci, pač pa predvsem s francoskimi in nemškimi bankami … oziroma –natančneje rečeno – s francoskimi in nemškimi davkoplačevalci (vir).

Po drugem viru pa 1,6 milijarde, kjer sliko dopolnjujejo s številkami, kako so si opomogle nemške in francoske banke: "Francoske banke so tako svojo izpostavljenost do egejske države znižale s 65 milijard evrov na tri, nemške pa s 45 milijard evrov na pet milijard evrov (vir)."

Pri tem ne pozabite, da je Slovaška takrat dajanje posojila odklonila, naš minister Križanič je trdil, da gre za dober posel (vir), premierja tiste vlade Pahorja pa smo nagradili s predsednikovanjem. Zdaj pa so Grki krivi. Ahm?

Če se Grčija umakne iz Unije, bodo finančniki potrebovali novega grešnega kozla. Ste prepričani, da to ne bo Slovenija?

Očitki Grkom Pregled slovenskega pisanja o Grkih pokaže niz očitkov in čas je, da jih zberem na enem mestu. Začnimo z začudenjem: kdo pa Grki mislijo, da so? A bi bili radi nekaj posebnega? Uživali bi, ne pa delali itd. Skratka, očitamo jim, da imajo slab stik z realnostjo. Njihova glavna lastnost je lenoba, saj je njihov cilj le sedeti v službi, ne pa dela tudi opraviti. Torej kult dela, ne učinka. Javni sektor polnijo s svojimi znanci, zaposlujejo prek zvez in izmenjave uslug, torej pletejo neformalne mreže. Računa tam ne boste dobili nobenega, vse je siva ekonomija, saj nočejo plačevati davkov. Ničesar nočejo spremeniti, borijo se proti reformam.

Zberimo vse skupaj v tabelo:

Ogledalo Zdaj pa poglejmo tabelo še enkrat. Pred dvema letoma sem v kolumni Kamnita družba pisal o našem strahu pred spremembami, a optimistično navedel primera, ko se občani samoorganizirajo, da bi vsaj kaj postorili. Prvi so bili mladi Tolminci s festivalom Soča Outdoor, drugi pa Jeseničani, zbrani okoli dr. Pašića. Poglejmo danes: Zavod za varstvo narave je prepovedal kolesarjenje in adijo, Soča Outdoor, dr. Pašić pa se je upravičeno obupano odselil. In to je to. V taki državi mediji in prebivalci besnijo, da Grki ne marajo sprememb? Da niso izvedli reform? Oprostite, katere smo pa mi?

To je še en dokaz osrednje teme vseh mojih kolumn o slovenstvu, našega pomanjkanja stika z realnostjo. Da o tem, kako malikujemo videz dela, ne pa učinek, ne govorim. Uvedli so celo štempljanje po gledališčih, ker to zagotovo pripomore h kakovosti predstav. Če ste kdaj iskali službo ali zdravnika, tako ali tako veste, da se na sistem ne morete zanesti, in če ste obnavljali vsaj kopalnico, računa niste videli. Spotoma, tudi po podatkih Svetovne banke smo na lestvici sive ekonomije z odstotkom razlike zraven Grčije (vir).

Skratka, posodobimo tole tabelo:

In od tu izvira ta višek besa, ki ga del prebivalstva čuti do Grkov: pogledali smo se v ogledalo in zagledali sebe. Zdaj vpijemo in zmerjamo svojo podobo, ker z ropotom izganjamo hudiča iz nas. Da bo ta Mediteranec in Balkanec šel, izginil in pustil le to, kar si mislimo, da smo: mali Nemci.

In ko bodo Nemci obrnili pogled proti nam, bomo popolnoma šokirani, ko bomo slišali enake očitke, kot jih zdaj posluša Grčija. Ampak saj mi nismo, mi nismo, bomo jecljali, se klanjali in moledovali, mi smo vi, bomo vpili, ampak trojka nas bo jezdila še mrtve, tako kot jezdi Grke. Ne bomo vedeli, kaj nas je zadelo, zato naj zapišem kar zdajle: tisto, kar vedno zadene ljudi brez strategije, vizije in načrta, ki bi radi le ubogali in mislijo, da jih bo Gospodar ščitil tudi takrat, ko jih ne bo več potreboval.