Pomanjkanje žensk

V Izoli se je pred nami ustavil avtomobil z nemško registracijo in sivolasi mož za volanom nas je pobaral, kje je kakšen hotel. Ženska zraven njega, vsaj dvakrat mlajša Azijka, je molče strmela skozi vetrobransko steklo. Napotili smo ga proti Simonovem zalivu, bežno srečanje pa je sprožilo vprašanja: Kako sta se ta moški in ženska srečala? Jo je našel v njeni državi in jo odpeljal v Nemčijo? Jo je kupil kot nevesto? Zakaj postaja par – starejši belec in mlada Azijka – čedalje manj eksotičen? Se lahko v tem skriva vsaj del odgovora na vprašanje, kam je izginilo na milijone Azijk? V največjih in najrazvitejših azijskih državah, predvsem v Indiji in Kitajski, primanjkuje 160 milijonov žensk. Demografski strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2020 v severovzhodni Indiji vsak peti moški brez možnosti, da si najde nevesto. Samci s Tajvana in Južne Koreje za nekaj tisoč dolarjev kupujejo revne Vietnamke iz delte Mekonga. Vzrok za tako drastično pomanjkanje Azijk je spolna selekcija, trdi novinarka Mara Hvistendahl, avtorica knjige Nenaravna selekcija. Razvoj reproduktivne tehnologije je v zadnjih desetletjih poenostavil to težavo tudi v razvijajočem se svetu – če ultrazvočni pregled pokaže, da je zarodek ženskega spola, sledi splav. V ozadju nezaželenosti deklic so kompleksni vzroki, od tradicionalne vloge sinov, ki skrbijo za ostarele starše, do visokih stroškov za doto, ko se hčer omoži.

Sredi prejšnjega stoletja je politike na Zahodu zaskrbela globalna rast prebivalstva. Naraščajoče število ljudi je napovedovalo stopnjevanje revščine in večjo nevarnost za razmah komunizma. Ameriška agencija za mednarodni razvoj, Svetovna banka in Sklad Rockefeller so zato začeli vlagati v evgenični projekt nadzorovanja rojstev in uporabe kontracepcije. V Aziji je število članov v družinah vseeno še naraščalo, najpogosteje vsaj do rojstva sina. To je spodbudilo razvoj nadzorovanja spola v človeški reprodukciji in s pomočjo zahodnega kapitala je kmalu postala možna določitev spola fetusa, ameriški zdravniki pa so revnim Indijkam ponujali brezplačno amniocentezo ter jim pomagali pri splavih. Sočasno se je tak eksperiment z znatno zahodno finančno pomočjo začel tudi na Kitajskem.

Učinki treh desetletij spolne selekcije postajajo sedaj očitni: Nekateri indijski zdravniki oglašujejo svoje usluge s sloganom Plačajte 500 rupij zdaj in prihranite 50.000 rupij v prihodnosti; 500 rupij stane ultrazvočni pregled za določitev spola zarodka, 50.000 rupij pa je običajna cena dote. Poudarjena stranska učinka spolne selekcije sta trgovina s seksom in nevestami. Moški v nekaterih delih Kitajske, Indije, Južne Koreje in Tajvan obupano iščejo ženske. Ameriški in kitajski raziskovalci so dokazali povezavo med velikim deležem mladih odraslih moških in naraščanjem kriminala na Kitajskem. Konec koncev že dolgo velja, da družba rešuje višek moških z vojno, osvajanjem ozemlja in uničenjem šibkejših članov genetskega bazena.

Problem ni omejen zgolj na svet v razvoju. Ultrazvočni laboratoriji v Vancouvru se na primer držijo tihega dogovora, da pregledov nosečnic ne opravljajo tako pozno, da bi bilo mogoče določiti spol zarodka. Zato hodijo nosečnice na preglede v ZDA, potem pa (morebiti) opravijo splav na stroške matične kanadske province. V Sloveniji se zdi, kot da teh težav nimamo. V skladu s tradicionalnimi željami in hotenji se sicer že leta rodi manj deklic kot dečkov, a je žensk celo za en odstotek več, ker dlje živijo. Imamo kvečjemu drug problem: Po odstopu notranje ministrice je v vladi, ki so jo sestavljali s posebnim občutkom za spolno korektnost, ostala le še ena ženska. Vendar pa vodi obrambo, ključni resor ob morebitnem izbruhu nasilja zaradi viška moških.