Nisem dovolj skrbna mama

Domača naloga je stvar otrok. Foto: Thinkstock

To pa zato, ker ne preverjam vsak dan, ali so moji otroci naredili domačo nalogo. Z njimi ne izdelujem plakatov, ne pišem referatov in ne ponavljam obnov za bralno značko. Prav tako se ne ukvarjam s tem, ali imajo šablono, copate in telovadne gate. Niti ne norim, če domov nosijo trojke. Če sem iskrena, me še dvojke ne spravijo več iz tira. Pa ne zato, ker se mi vse to ne bi zdelo pomembno. Tudi zato ne, ker se mi ne bi ljubilo.

V zvezi s svojimi sinovi imam samo tri želje. Želim si, da bi sami ugotovili, da ni v redu, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Pa da bi se zavedali tega, da so na svetu stvari, ki so njihova skrb, ne moja, in tudi, da ne bo konec sveta, če včasih ne gre, kot bi si človek najbolj želel.

Zabavno je biti mama treh fantov, čeprav imajo kar naprej uši 

Kaj bo z našimi otroki: množilnik ja, dvojina ne

Domača naloga ni naloga staršev

Prav tako si ne predstavljam, da bi vsak popoldan skupaj z otrokom ure in ure preživela za knjigami, kot to počnejo mnogi (skrbni) starši. Kaj šele z vsemi tremi, ko bodo enkrat vsi v višjih razredih osnovne šole. Po mojem mnenju domača naloga ni naloga staršev.

Vse, za kar moramo starši skrbeti, je, da otrokom nekako pojasnimo, da je domača naloga njihova stvar. Pri tem je naša dolžnost kvečjemu to, da življenje organiziramo tako, da imajo otroci doma dovolj časa in miru, da lahko opravijo, kar je treba. Pa da jim pomagamo, kadar nas za to prosijo.

Nikoli nisem padla v filing, da moraš otrokom privoščiti vse, sebi pa nič 

Šola za starše: čigava stvar so domače naloge?

Nova filozofija

Ko sem v šolo hodila jaz, je bilo takšno razmišljanje samoumevno. Poleg tega niti starši niti otroci šole nismo jemali tako zelo resno – do konca srednje šole je zame šola pomenila predvsem druženje z vrstniki. Danes pa otroci jočejo, če dobijo oceno štiri, starši pa se jezijo, najemajo inštruktorje, celo odvetnike. Od učiteljic slišiš, da s svojimi otroki ure in ure presedijo ob knjigah in da je to edini način. Dostikrat imam občutek, da šola s svojimi zahtevami nagovarja mene, ne pa mojih otrok. Recimo z e-redovalnico, ki mi vsak dan sporoča, kaj se v šoli dogaja. Če smo bili svoje čase za to, da smo se česa naučili, odgovorni sami, je za to danes odgovorna kar vsa družina.

Ampak če ne kupiš te filozofije, danes nisi dovolj skrbna mama. In kdo ve, kaj bo potem s tvojimi otroki. Mogoče je to nekoliko stroga izjava, ampak nismo več daleč.

Včasih se šole ni jemalo tako resno. Foto: Thinkstock

Kaj nas je pripeljalo do tega?

Pravzaprav se začne že takoj po rojstvu. Ali pa že prej, ker skrbna mama lahko si ali pa nisi, ko sploh še nisi mama.

Če recimo, še preden se tvoj otrok rodi, ne prebereš vsaj meter priročnikov o vzgoji in se ne vključiš v katero od skupin na Facebooku, ki povezujejo skrbne mame, nisi skrbna mama. Če ne dojiš, ko rodiš, tudi nisi dovolj skrbna mama. Prav tako ne, če dovoliš, da tvoje otroke cepijo. Skrbna mama tudi nisi, če svojim otrokom zob ne umivaš, vsaj dokler ne dopolnijo dvanajst let, pa tudi če ne kupuješ izključno bioorgansko­­ pridelanih živil, iz katerih jim vsak dan skuhaš vsaj tri zdrave polnovredne obroke.

Skrbna mama si, če otroci vsaj do vstopa v šolo spijo v tvoji postelji. Skrbna mama si tudi, če vsem v svoji okolici strogo prepoveš, da bi tvojim otrokom dajali bombone in čokolado. Celo za rojstni dan, ki je načrtovan do zadnje podrobnosti. Če si skrbna mama, tvoj naraščaj tudi ne gleda televizije in ne uporablja računalnika.

Skrbna mama si tudi, če vsem v svoji okolici strogo prepoveš, da bi tvojim otrokom dajali bombone in čokolado. Celo za rojstni dan, ki je načrtovan do zadnje podrobnosti. Foto: Thinkstock Namesto tega kupuješ same lesene in anatomsko oblikovane igrače, ki spodbujajo njihovo ustvarjalnost in razvoj. Skrbna mama si, če vsako svojo prosto minuto preživiš z otroki in jih nikoli ne izpustiš izpred oči. Skupaj z njimi se bašeš v preozke tobogane, porivaš gugalnico, v peskovniku izdeluješ potičke.

Skrbna mama si, če so tvoji otroci ves čas urejeni, čisti in lepo oblečeni. Skrbna mama si tudi, če jih vsak dan spremljaš v šolo in povsod, kamor grejo. Vključno s tem, da jim prineseš dežnik, če med poukom morda začne deževati. Ker mogoče bodo pa z učiteljico kam šli. Skrbna mama si, če z vsakim od svojih otrok za informativni dan obiščeš vsaj tri srednje šole in kasneje fakultete. Skrbna mama si tudi, če mularijo vsak popoldan prevažaš z ene obšolske dejavnosti na drugo, pri čemer požrtvovalno preživiš ure in ure pred telovadnicami in učilnicami glasbenih šol, čeprav te doma čaka toliko gospodinjskih opravil, da sploh ne veš, kje se te glava drži. Ker skrbna mama si, če si za vse sama.

Biti skrbna mama je danes težka naloga. Čeprav iskreno dvomim, da je to največ, kar lahko mame naredimo za svoje otroke.