Nikoli nisem padla v filing, da moraš otrokom privoščiti vse, sebi pa nič

Ko tole pišem, je materinski dan. Letos je padel na soboto in verjetno je to razlog, da se moji otroci nanj niso spomnili. Poleg tega so v Planici poleti.

Nikoli nisem padla v filing, da moraš otrokom privoščiti vse, sebi pa nič

Ker danes ni pouka, jim nihče ni naročil, naj izdelajo čestitko s pocukranim napisom "Draga mamica, rad te imam vsak dan, ne samo danes", niti jim ni dal v roke makaronov, da bi iz njih izdelali ogrlico. Lahko da se vsi ti zakladi sicer skrivajo v njihovih šolskih torbah in so nanje pozabili. Ne zdi se mi preveč pomembno.

In ker smo ravno okoli materinskega dne, lahko rečemo eno o tem, kako ljudje danes gledajo na materinstvo. Včasih me vrže na rit, česa vsega se ne domislijo. Članke o tem, kako je biti mama, in še čem, pišem že dolgo. Berem pa tudi komentarje, ki se znajdejo pod njimi, čeprav vem, da to ni preveč dobro za moje zdravje. Je pa res, da se mi ideje za nove zapise velikokrat utrnejo prav ob pripombah, ki jih ljudje imajo po tem, ko preberejo, kar napišem. Tudi danes sem dobila eno.

Seznam želja

Lani sem napisala en tak iskren in, vsaj meni se je zdelo, tudi zabaven članek o tem, česa si zares želim za materinski dan. Letos pa sem med brskanjem za novimi temami naletela na kup komentarjev, ki so se v povezavi z njim znašli na spletu.

Tole sem napisala:

Za materinski dan si želim, da me zjutraj ne bi zbudil šestletnik v razvlečeni pižami, ki pride na vse zgodaj vprašat, ali je šola ali vikend, se zbaše v posteljo in ne utihne, dokler ne vstanem. Skoraj sem že pozabila, kako je, ko se brez takšne ali drugačne budilke zbudiš sama od sebe in se potem še malo preteguješ v postelji. No, to bi.

Za materinski dan si želim en dan tišine. Da nihče ne bi kričal, cvilil, godrnjal in ropotal. Niti loputal z vrati in tekal gor in dol po stanovanju, da kar bobni. Pogovarjali bi se umirjeno, ne pa da ves čas kličejo maaamiiii, maaamiiii, kot to kar naprej počnejo, čeprav zelo dobro vejo, da sem samo v sosednjem prostoru.

Za materinski dan si želim zajtrk, kosilo in večerjo, lepo prosim. V paketu s tem, da potem nekdo brez besed pospravi mizo, kuhinjo in pomije posodo. Ali še bolje – da vse to opravi kar v eni drugi kuhinji.

Za materinski dan si želim, da bi moji fantje en dan lulali direkt v WC-školjko. Brez špricanja sem in tja. Da mi vsaj en dan ne bi bilo treba izvesti popolne dezinfekcijske akcije, preden se usedem nanjo. Pa da bi me vsaj na WC-ju pustili pri miru in ne bi kar naprej hodili noter in ven, ker ravno v tistem trenutku od mene nekaj hočejo. 

Za materinski dan si želim, da bi fantje en dan stvari po tem, ko jih uporabijo, vrnili na svoje mesto. Da stanovanje ne bi bilo pospravljeno samo tistih pet minut na vse zgodaj zjutraj, ampak VES dan.

Za materinski dan si v tem primeru želim tudi tisti šopek, ki ga sicer dobim vsako leto. Ker šopki pridejo do izraza le v pospravljenih stanovanjih, sicer bolje, da jih sploh ni. 

Za materinski dan si želim tudi, da bi bila en dan beseda "ja" pogostejša od besede "ne". Da bi na vprašanje: "A lahko, prosim, gremo?" dobila odgovore "Ja, mami", "Takoj, mami", "Seveda, mami!", namesto "Ne, ker ne najdem šolske torbe." in "Nisem še. A si lahko prej vsaj še nogavice obujem????" ali pa "Ne, jaz ne bi šel z vami, noga me boli. Res ne morem hoditi v hrib. Pa še slabo mi je."

Za materinski dan si želim, da mi en dan ne bi bilo treba povzdigniti glasu. Vse bi se dogovorili na sobni jakosti, brez kričanja in pregovarjanja. Želim si, da tudi nihče drug ne bi kričal. Da se mulci ne bi ves čas pričkali. Da en dan ne bi bilo joka in stoka, ker je starejši "po nesreči" spotaknil mlajšega ali obratno.

Za materinski dan si želim, da mi vsaj en dan ne bi bilo treba izvajati raziskave, ali so vsi trije naredili domačo nalogo, ugotoviti, da je niso, in uporabiti običajnih metod, da jo bodo. 

Namesto tega si za materinski dan želim, da bi šla na pijačo s prijateljicami, ki so preživele podoben dan kot jaz. Pile bi šampanjec, jedle bi torte in se pozno v noč pogovarjale o vsem mogočem, samo o otrocih in materinstvu ne.

Za konec imam za materinski dan samo še eno željo. Ne vem, ali bi mi en sam tak dan dal moči za vseh preostalih 364. Zato si želim še, da bi se takšen dan čim večkrat ponovil skozi vse leto!

Ženski, sosedi, prijateljice Foto: Thinkstock

Komentarji, da te kap

Imaš na primer tudi takšne:

"Za materinski dan si želiš, da ne bi bila mama. Vidiš, kako na kratko se da povedati."

"Joj, kako smo si ljudje različni! Meni je namreč zapis naravnost srhljiv. Doživljam ga kot opisovanje streženja bodočih psihopatov, sociopatov, idiotov in kretenov."

"Razumela bi, če bi bili otroci mlajši od šestih let, ampak pri tej starosti, ki jo navajaš … no comment."

"Za vse vas bi bilo bolje, če bi manj pisala pa več likala in kuhala."

"Kje je pa njihov oče? Razumem in vzamem nazaj, če si samohranilka (mi je najprej to padlo na misel). Če si, čestitke, ker zmoreš. Sama za celo gospodinjstvo in tri otroke … težka (ampak vseeno bi jih lahko počasi začela vzgajati)."

"Se vidi, da si zanič gospodinja. To je katastrofa za vso družino. Ko imaš enkrat otroke, to pride zraven, nimaš kaj. Ne pa da si želiš, da bi kar izginilo. A si kdaj pomislila, kako tvoje misli vplivajo nanje?"
 
"Spiš tako, kot si si postlal, iz zapisa dobim občutek, da ta gospa nima ničesar pod kontrolo in da pri njih doma vlada totalni kaos."

"Ubogi otroci, ki imajo mamo s takimi željami. Upam, da ne berejo, kar napiše."

"Jaz sem pa čakala na zaključek v smislu: Toda moji fantje mi pomenijo vse na svetu, imam jih rada do Lune in nazaj, ne glede na vse zgoraj našteto."

Česa si zares želim za materinski dan?

Včasih se mame pogovarjajo o tem, da imajo slabo vest, če z otroki ne preživijo največ časa, kot bi ga lahko. Pa če ni vse pospravljeno, zlikano, tipi-topi urejeno. Potem pa še malo pojamrajo, kako težko je in kako so v letih, odkar so mame, pozabile nase.

Za materinski dan in tudi za vse dni, ki mu sledijo, si (poleg zgoraj naštetega) želim, da bi ženske (in tudi moški!) končno nehali razmišljati na ta način.

Zgodi se, da vse popoldne berem na terasi, čeprav je sončen dan in bi otroke lahko peljala na izlet. Včasih si kupim dodaten par čevljev, čeprav jih je v omari cela vrsta, otroci pa vso sezono drgnejo vsak svoj edini par.

Nikoli nisem padla v filing, da moraš otrokom privoščiti vse, sebi pa nič. Lepo je biti mama, ampak prav je, da imaš želje in življenje, ki niso povezani s tem. Pa da včasih samo sebi kupiš sladoled.

No, kaj pravite?

Sorodne vsebine

Komentarji

10
  • Lilila / 27.03.2017. ob 08:31

    Ponavadi ne komentiram člankov na internetu, ker se mi zdi, da se komentatorji s svojimi nadimki naslajajo in žalijo. Tokrat pa želim avtorici sporočiti, da naj si ne jemlje k srcu (kar verjamem, da si ne) teh nesmiselnih in nesramnih komentarjev. Verjamem, da si večina mam misli podobno kot vi, ampak si tega ne upa javno povedati. Tisti, ki to pišejo, so samo fouš ali pa zagrenjeni in nezadovoljni. Naj povem, da imam 1 otroka in si sploh ne predstavljam da bi imela 3. Kapo dol, Tina!

  • truncek / 26.03.2017. ob 12:51

    Bravo, Žal pa Tino razume samo tisti, ki je v približno enakem položaju (število otrok in mama servis). Tino najraje preberem (no ja skoraj, takoj za Mazzinijem).

  • sandra / 27.03.2017. ob 08:16

    Iskreno napisano. Jaz bi si to želela še za rojstni dan, pa za dedka mraza, pa za dan žena, itd.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano