Edinstvena otroška imena: lahko si Google, Cancer ali Princesa

Na Švedskem, kjer ti je lahko ime Odd, Love ali Gun, se recimo ne smeš imenovati Metallica, Ikea ali Allah, kar so poleg najdaljšega in najkrajšega imena najbolj znani poskusi, za katere so se potegovali švedski starši. Foto: Thinkstock

Ubogi otrok!

Zadnjič sem čakala na govorilne ure in hodila gor in dol po hodniku. Da otroci vedo, kam ob prihodu v šolo pospraviti stvari, so na garderobnih omaricah zapisana njihova imena.

Zanimiv seznam. Med njimi so tudi takšna, da ti gre hočeš nočeš skozi možgane vzklik: "Ubogi otrok!"

Če je bilo včasih po šolskih razredih kup otrok, ki so imeli enaka imena, starši zdaj kar tekmujemo v tem, kdo si bo izmislil ime, s katerim se bo predstavljal samo naš malček in nihče drug.

Ko sem v osemdesetih hodila v šolo jaz, smo bile v razredu Tine tri. Nihče od sošolk in sošolcev pa ni imel imena, ki ga ne bi imel še kdo drug. Mojemu prvemu fantu je bilo ime Gal, kar je bilo za tisti čas višek eksotike.

Prestolonasledniki

Imena na tri črke so prišla v modo šele kakšnih deset, morda petnajst let nazaj. Tako kot navada, da daš otroku dve imeni in potem pričakuješ, da ga z obema tudi kličejo. Ker imajo ti otroci velikokrat tudi dva priimka, je njihovo polno ime cela kolobocija. Kot bi šlo za same prestolonaslednike. Učiteljice v šolah morajo verjetno sistematično trenirati spomin, da si vsa ta imena sploh lahko zapomnijo.

Nomen est omen — ime zaznamuje — so rekli že stari Rimljani. Tudi oni so včasih imeli po štiri imena. Število imen je bilo znamenje pomembnosti: sužnji so imeli enega, večina svobodnjakov tri, največji frajerji pa štiri. Zadnje ime si dobil za posebne dosežke in junaštva, ko si bil običajno že v zrelih letih.

Preberite še:

-> Moji otroci ves čas zgubljajo stvari: nalivnika ne moreš najti, če ga ni
-> Otroci ga biksajo, starši pa v jok, po odvetnike in v medije
-> Fino je biti mama (sploh če to ni edino, kar si)

Ime je šele posledica

V časih naših dedkov in babic so na dan rojstva preprosto pogledali na koledar, kateri svetnik goduje, ali pa je malček ime dobil po očetu, dedku ali nekom, ki je družini veliko pomenil. Devet mesecev ali še dlje o imenu zagotovo niso razglabljali. Otrok je bilo veliko, zato za kaj takega ni bilo ne časa ne volje.

Ko sem brskala po spletu in iskala podatke o nenavadnih imenih, ki jih starši danes namenjamo otrokom, sem našla raziskavo, ki so jo naredili na univerzi v Amsterdamu. Raziskovalci, ki so v svojo študijo vključili 1.700 staršev z različnih koncev sveta, so med drugim ugotovili, da edinstvena imena pogosteje izbirajo tisti starši, ki precenjujejo svoje otroke in od njih tudi veliko pričakujejo.

Pot k večinoma navidezni pomembnosti takšnih otrok se torej začne, še preden se sploh rodijo. Njihovi starši pa si ne samo zanje, ampak tudi zase bolestno želijo, da bi bili posebni in opaženi.

Za otroka je to lahko naporno. Včasih gre celo tako daleč, da si starša izmislita unikatno ime za svojega unikatnega malčka, kot bi želela iz kombinacije črk ustvariti umetnino. Pri tem je samo ime še najmanjši problem, pravzaprav je šele posledica. Problem je narcisistični duh, v katerem takšni starši vzgajajo svoje otroke.

Google, Cancer in Kumarica

Kolikor mi je znano, lahko pri nas otroka poimenuješ kakor hočeš, imaš pa tudi države, ki tega ne prepuščajo naključju. Na Švedskem imajo na primer zakon, da mora vsako ime, ki ga starši izberejo za svojega otroka, odobriti posebna državna agencija.

Ko so v osemdesetih zakon o imenih sprejeli, je bilo med starši kar veselo. Mnogi so bili namreč mnenja, da jim država krati svobodo izbire. Neki starši so v znak protesta svojega otroka želeli poimenovati Brfxxccxxmnpcccclllmmnprxvclmnckssqlbb11116 (kar naj bi se izgovarjalo Albin), ampak jim tega niso dovolili. Pri istem otroku so potem poskusili z imenom A (tudi to ime se izgovarja Albin) — prav tako neuspešno.

Na Švedskem, kjer ti je lahko ime Odd, Love ali Gun, se recimo ne smeš imenovati Metallica, Ikea ali Allah, kar so poleg najdaljšega in najkrajšega imena najbolj znani poskusi, za katere so se potegovali švedski starši.

Zanimivo pa je, da kljub strogim zakonom tam živi deček, ki mu je ime Google. V Ameriki je pred časom izšla knjiga Grda otroška imena in v njej zbrali nekatera od najbolj norih in najbolj nenavadnih imen. V Ameriki torej rastejo reveži, ki jim je ime Pickle, Minecraft, Tu Morrow, Dracula Taylor, Young Boozer, Cancer Grindstaff, Envy Burger, Cyclops Walthour, Nice Veal, Cylinder Klinefelter, Zero Pie, Fat Meat Fields, Mustard M. Mustard, Jump Jump, Waitress Seholley, Hysteria Johnson, Lotta Bacon, United States, Wanna Funk, Nail Rambo.

Pri nas imamo pa Princeso

Poznam mamo, ki je svojo hčerko poimenovala Princesa. Ko sem jo vprašala, kako to, da je izbrala takšno ime, mi je brez zadrege odgovorila, da je imela, preden je k svojemu imenu in priimku dodala možev priimek, kar dve soimenjakinji. Odločila se je, da pri otrocih ne bo tako. Hčer s ponosom pove, da je Princesa, njene prijateljice pa velikokrat rečejo, da bi tudi one imele tako ime.

Saj pravim.

Princev in princes zagotovo nihče ne bo zamenjal za koga drugega, je pa vprašanje, kako se bodo znašli, ko nekoč ugotovijo, da življenje ni kraljevski dvor.