Chuck Norris vs. DARS

Dolgo smo govorili, da nam gre zelo dobro. In res nam je šlo. Vsega boječi so ob tem sicer modro dodali, da kdor visoko leta, nizko pade, a napredek in rast sta povzročala izredno termiko blagostanja, ki je prenagli strah hitro odpihnila. Da je bil upravičen, je zdaj jasno že vsem. Tako pridemo do padcev in bolečin in do Chucka, Seagala in drugih pravljičnih figur na eni strani ter do DARS-a, Železnic, Pošte, RTV in drugih, žal niti filmsko niti kako drugače pravljičnih tvorb na drugi strani. Za lažji uvod v tokratno epizodo si najprej razdelimo vloge. Pred nami je filmska klasika. Na eni strani so dobri fantje, na drugi zlikovci. Kaj bi komplicirali, saj tudi v življenju ni drugače. Kar zadeva proračun, smo dobri vsi tisti, ki nam plač ne da država in ki državi pomagamo živeti. Delaovno neaktivno prebivalstvo (mladi, nezaposleni, upokojenci …) prevzamejo tokrat manj zvenečo, a vendar pomembno in, kot vemo iz filmov, pogosto ključno stransko vlogo. Torej, mi smo Chuck, Seagal, zaradi mene lahko tudi MacGyver, država, v vseh svojih pojavnih oblikah, pa je nepridiprav.

Film vsebinsko ni posebej razburljiv. Takih ste videli že veliko. Junak je dober, marljiv in poslušen, a kot tak tudi, še posebej po lastnem prepričanju, nekoliko prepošten, morda tudi naiven. Nedvomno je nevešč svetovljanskih spletk in bleščečega mednarodnega parketa, na katerega sem ter tja le zaide. Dolgo je živel tako, da si je ob trenutkih stiske zapel " … koder hodil boš z njim, vedi, da si slovenskega naroda sin …". In potem se je odločil, da bo na svoji zemlji končno vse opravil sam in samo zase. K sebi bo vabil tujce in jim prodajal domačo robo. Imel bo svoj denar, ki ga z nikomer ne bo delil. Tak je bil njegov načrt.

Naš Chuck je svoj načrt sicer izpeljal, a hkrati je, morda nevede, zagotovo pa proti svoji volji, ustvaril tudi pošast, ki mu zdaj grozi, da ga bo ugonobila. Bil je nepripravljen in nepozoren, pa zatopljen v svoje delo. No, tudi naivnost se ga še vedno trdovratno drži.

In tako se mu je, ob vseh preostalih, na plačilni konto postavil še DARS. Njegov organ, njegova pošast. Kolikokrat mora še ubogi Chuck preplačati svoje ceste, da bodo enkrat res njegove?

Že davno mu je bilo vsega dovolj, a šele nedavno je prvič rekel: "Vem kaj se greste, jaz sem tudi podjetnik, lomite ga, proračun se ne rešuje na strani prihodkov, temveč na strani porabe."

Ni res, reče pošast in zvito doda: "Glavni generator naše izredne rasti je gradbeništvo. Chuck, ne razumeš, to je trajnostni razvoj, enačba je preprosta – dragi objekti, večji BDP, večji proračun. Chuck, a razumeš, sami naši, ni tujca, ki bo ril po naši zemlji. Ga ni gradbinca, ki bi lahko delal počasneje, kot naši, za naše in za nas."

Chuck se po tem udarcu čez čas nekako pobere in reče: "Zaposleni na DARS ste javni (državni) uslužbenci, ki ste dolžni spoštovati načela zakonite, namembne, gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. DARS je tudi odgovoren za gospodarno in učinkovito ter zakonito upravljanje javnega dobra, torej tudi cest!"

Komaj udari, pa se že zave, da bo udarec boleč predvsem zanj, saj upravljanje javnega dobra ni hkrati tudi izvajalsko vzdrževanje infrastrukture, kar počne DARS. Tako je DARS (država) hkrati naročnik in izvajalec.

Chuck bi rad udaril po mizi in rekel: "Z mojim denarjem ne boste negospodarno ravnali!" A se obvlada in taktično reče: "Fantje, do konca sporen odnos javne uprave do načrtovanja in sprejemanja odločitev imate."

Govori o odnosu med DARS-om, Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor. DARS opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.

DARS je odgovoren za optimalni izbor trase poteka ceste, MOP, kot upravni organ pa, da preveri usklajenost z omejitvami, ki jih prostor zahteva.

Fantje, pa so vse obrnili na glavo in je izbor tras postal politično odločanje, stroka in optimalne okoljske in finančne rešitve, pa so bile izrinjene. Politika bi morala le določiti prioritete, razvojne prometne smeri, od tam naprej bi se morala iz dela umakniti. Načrtovanje, stroka in gospodarno izvajanje del, bi morala biti dolžnost drugih.

Film se tukaj prelomi. Junak je imel v fokusu le DARS, a tu so še železnice, inkubator števila zaposlenih v državni upravi deluje kot najbolj kakovostno naoljen stroj, vedno več je agencij, veleposlaništev, ministrstev je že tako in tako več kot v veliko večjih državah, pa vojaški 0X0 kolesniki,… Kdo je z našim junakom zdaj, ko je najbolj potreben pomoči? Se bo zmogel še enkrat pobrati?

To be continued …

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.