Kam so šli upi in ponosi slovenske visoke tehnologije?

Analitsko podjetje Deloitte je letos že enajstič opredelilo 50 najbolj rastočih tehnoloških podjetij v srednji Evropi, regiji, ki zajema Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo in Srbijo. Program Fast 50 zajema vsa področja tehnologije, od interneta, biotehnologije, računalništva do polprevodnikov, pod drobnogled pa postavijo tako javna kot tudi zasebna podjetja. Poleg omenjene glavne kategorije so v isti regiji opozorili na še 10 rastočih zvezd med podjetji, mlajšimi od pet let, in velikih pet, kjer so tekmovala tehnološka podjetja z letnim prometom najmanj 25 milijonov evrov. Na nobenem od teh seznamov, enako kot lani, ni slovenskega podjetja.

Poljaki prepričljivi Podjetja, ki izpolnjujejo merila, predvsem predanost razvoju in raziskavam, posest intelektualne lastnine ali lastne tehnologije, ki pomembno pripomore k ustvarjanju dohodka, obstoj najmanj pet let z vsakoletnim prihodkom najmanj 50 tisoč evrov in sedež v eni od držav srednje Evrope, nato razvrstijo po rasti dohodka med letoma 2005 in 2009.

Najuspešnejša na letošnjem glavnem seznamu so poljska podjetja. Prvouvrščeno poljsko podjetje Netmedia je letos obranilo svojo lansko uvrstitev, tudi v treh letih pred tem pa je na najvišji stopnički vsakokrat končalo neko poljsko podjetje. Poljaki so se na seznam petdesetih prestižnih letos vpisali z enajstimi podjetji, od tega so tri med šestimi najvišje uvrščenimi, in so tako prehiteli Madžarsko, ki je na letošnji seznam prispevala deset svojih podjetij. Romunija je med vsemi državami največ pridobila, saj se je letos – prvič doslej – nanj uvrstilo sedem njihovih podjetij, med poraženci pa so pri Deloittu omenili Hrvaško, ki ima letos na tem seznamu samo še eno podjetje.

Poleg Slovenije na letošnjem seznamu ni nobenega podjetja niti iz Bosne in Hercegovine niti iz Latvije.

Programska oprema najbolj prodorna Podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo računalniške programske opreme, so okrepila svoj delež na lestvici; lani je ta znašal 50, letos pa 58 odstotkov. Internetna podjetja so ohranila svoj tretjinski delež, največji upad pa so opazili pri podjetjih, ki se ukvarjajo s telekomunikacijami in omrežji – lani jih je bilo 12 odstotkov, letos pa za polovico manj.

Morda se naši le niso prijavili? Deloitte prireja omenjeno lestvico za več geografskih območij in držav. Na območju srednje Evrope je v raziskavi sodelovalo več kot 110 glavnih izvršnih direktorjev, ki so se v obdobju med majem in julijem letos prijavili na ustrezni spletni strani.

Morda v tem, da se naša podjetja niso bolj množično prijavila, lahko poiščemo vzrok, da Slovenija ni bolj navzoča na tem seznamu, res pa je tudi, da (vsaj nekateri) nekdanji ponosi in upi slovenske visoke tehnologije ne dosegajo več tako zvenečih rezultatov ali niso več v slovenski lasti. Primer je podjetje Hermes Softlab, izdelovalec programske opreme po naročilu, ki je še pred kratkim prodajal svoje programe in ustvarjal svoje podružnice po državah zahodne in srednje Evrope, danes pa je del srbske skupine ComTrade in v postopku zamenjave, pravzaprav izgube svojega nekoč znanega in uspešnega imena. Ali bo spremljajoči slogan te spremembe "Ime se spremeni. Vse dobre stvari ostajajo" obveljal, pa bo zagotovo kmalu postalo jasno.