IVZ poziva k strokovni izbiri ponudnikov dijaške prehrane

Tudi pri institutu podpirajo subvencioniranje dijaške prehrane, a opozarjajo, da bo treba na drugi strani zagotoviti stalno strokovno kontrolo nad izbiro ponudnikov, sicer se prehranjevalne navade ne bodo izboljšale. Država lahko vpliva na zmanjšanje nezdravega prehranjevanja S subvencioniranjem dijaške prehrane lahko država dijakom bistveno poveča možnosti za zdravo izbiro. Neposredno lahko vpliva na zmanjšanje nezdravih prehranskih navad, če se sočasno predvidijo tudi sistemske rešitve za nadzorovan in strokovno podprt izbor ponudnikov in stalen nadzor nad kakovostjo ponujenih obrokov, ki jih v šolah nudijo zunanji ponudniki, so sporočili z inštituta.

Dijaki zaužijejo premalo sadja in zelenjave

Po mnenju predstavnikov inštituta je subvencioniranje dijaške prehrane sicer ukrep, ki lahko poveča dostopnost do kakovostnih obrokov ter posredno zmanjšuje neenakosti med dijaki. Po statističnih podatkih namreč le slaba polovica dijakov dnevno uživa sadje, zelenjavo pa le dve petini.

Dijaki pravijo, da dopoldansko malico opuščajo predvsem zaradi slabe izbire. Neurejenemu prehranjevanju, ki je v mladostniškem obdobju sicer zelo pomembno za zdravo rast, botrujeta tudi visoka cena priporočenih živil in pomanjkanje časa za malico zaradi šolskih urnikov.

Dijaki najpogosteje opuščajo zajtrk

Pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih, zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega. Obenem se prehranjujejo neredno - najpogosteje opuščajo zajtrk, petina jih ne je kosila, navajajo pri Inštitutu za varovanje zdravja IVZ.

Povečano težo ima v Sloveniji 17 odstotkov mladostnikov in 15 odstotkov mladostnic, debelih pa je 6 odstotkov mladostnikov in 4 odstotki mladostnic. Debelost, ki se nadaljuje v odrasli dobi, sicer po navedbah inštituta predstavlja kar 8 odstotkov stroškov zdravstvenih blagajn.