Charlotte Gainsbourg: po poteh svojih staršev

Charlotte Gainsbourg je hči razvpite britanske igralke in pevke Jane Birkin ter kultnega francoskega šansonjerja Serga Gainsbourga, rodila se je leta 1971 v Londonu, njena pariška mladost pa je bila vedno pod budnimi očmi javnosti. Pri petnajstih letih je z očetom posnela prvi album, dvajset let pozneje pa je izdala še tri svoje.

V prihodnosti si je sebe zamišljala kot igralko ali kirurginjo. Kot igralka je debitirala leta 1984, ko je v filmu Paroles et musique igrala hči Catherine Deneuve. Leta 1986 je pri petnajstih letih prejela cezarja za najobetavnejšo mlado igralko za vlogo predrznice v filmu Clauda Millerja L'effrontée, leta 2000 pa za najboljšo stransko vlogo v filmu La Bûche.

Leta 1993 je debitirala v angleško govoreči vlogi v filmu The Cement Garden, ki ga je napisal in režiral njen stric Andrew Birkin. Celovečerec je prejel številne nagrade, med drugim srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu, Charlotte pa je za vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu Scrittura e Immagine leta 1994. Zaigrala je tudi v filmu svojega očeta Sergea Gainsbourga, Charlotte Forever, ob svoji mami, igralki in scenaristki Jane Birkin, pa v filmu Agnes Varda Kung-Fu Master (1989).

Med njene preostale filme spadajo še La Tentation d'Isabelle in Amoureuse Jacquesa Doillona, Il sole anche di Notte Paola in Vittoria Tavianija, Merci la vie Bertranda Bliera, Aux yeux du monde in Anna Oz Erica Rochanta, Grosse fatigue Michela Blanca, Jane Eyre Franca Zeffirellija, The Intruder Davida Baileyja, Passionnément Bruna Nyuttena, Felix et Lola Patricea Leconta in Ma Femme est une Actrice (My Wife is an Actress) njenega moža Yvana Attala.

Njen največji mednarodni uspeh do zdaj je bila ena glavnih vlog v filmu Alejandra Ińarittuja 21 gramov (21 Grams, 2003), v katerem so bili njeni partnerji Sean Penn, Benicio del Toro in Naomi Watts.

Za vlogo v filmu Antikrist Larsa von Trierja je v Cannesu leta 2009 prejela zlato palmo za najboljšo vlogo. Pozneje tega leta je izdala svoj tretji studijski album IRM, ki je francoski akronim za MRI, magnetno resonanco. Album in njegov naslov sta rezultat izkušenj izpred dveh let, ko je zaradi športne poškodbe trpela zaradi hudih glavobolov. Takrat je morala celo prestati operacijo zaradi možganske krvavitve. Na pregledih ji je največ pomagala misel na glasbo in temu je sledila snov za naslednji album.

K filmu in v Cannes se je vrnila tudi lani, ko je s von Trierjem predstavila apokaliptično dramo Melanholija in prisostvovala škandalu, ko je moral režiser zaradi opazk o Hitlerju zapustiti festival.

Zaradi svoje lepote in nekonvencionalnega igralskega daru Gainsbourgova na mednarodni filmski sceni uživa velik ugled kot raznovrstna, talentirana in drzna igralka.