Če lahko vozim, se lahko potapljam

To je film o urjenju invalidov s poškodbo hrbtenjače, ki se kljub svoji poškodbi - potapljajo. Na 37. svetovnem festivalu podvodnega filma in fotografije v francoskem Marseillu (Le Festival mondial de l'image sous-marine) je minuli konec tedna Peter Lombar iz Sežane za film Če lahko vozim, se lahko tudi potapljam prejel nagrado prix expression libre, ki je prva nagrada na tem festivalu za Slovenijo. Eden največjih in najstarejših festivalov na svetu Film je posnel in produciral sežanski potapljač Peter Lombar. Nagrada mu je seveda prinesla posebno zadovoljstvo, saj festival, ki se je iz mondenega Antibesa preselil v pristaniško mesto, združuje svetovno umetniško, fotografsko in filmsko produkcijo, povezano s podvodnim svetom. Z več kot sto razstavljalci, skoraj 450 fotografijami in več kot 140 filmi v tekmovalni konkurenci je eden najstarejših in največjih na svetu. Kot Cannes ali podelitev oskarjev za "običajne" filme. Film Če lahko vozim, se lahko tudi potapljam (v izvirniku If I can Drive, I can Dive) je dolg le šest minut, vendar ima močno sporočilo: tudi invalidi s poškodbo hrbtenjače, ki ne morejo hoditi in so na vozičku - nekateri od rojstva in drugi od nesreče dalje - so lahko samostojno potapljajo. Invalidi so lahko povsem enakovredni drugim potapljačem "Obvladajo tehniko plavanja z rokami, tako da so pod vodo zelo suvereni, tudi glede stabilnosti in plovnosti. Tako so povsem enakovredni drugim potapljačem," je pojasnil Lombar. Opravijo celo povsem enak program pri potapljaškem treningu lot ljudje, ki nimajo podobnih težav. Le pri prenosu jeklenk iz avtomobila do vode potrebujejo spremljevalca oziroma pomočnika. "To je fantastično za njihovo rehabilitacijo. Prenehajo se smiliti sami sebi, saj dobijo nov zagon in moč," opisuje Lombar, ki ima še en razlog za zadovoljstvo: "Ta festival je številka ena na svetu. Zato je ta nagrada nekaj nepopisnega zanje in tudi zame."