Kaj je treba narediti po poplavah

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da prostore, ki jih je poplavilo, prezračimo in iz njih odstranimo vse odstranljive predmete. Tako prostor pripravimo za čiščenje ter razkuževanje tal in sten. Pri tem je treba preveriti tudi stanje stenskih in talnih oblog.

Tla in stene prostorov, ki so bili poplavljeni in zato onesnaženi z naplavinami, zemljo, blatom ali čim drugim, je treba najprej očistiti s čisto vodo. Pri tem si lahko pomagamo s plastično cevjo kot podaljškom na pipi, tako da lahko dosežemo in očistimo celoten prostor, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Razkužene prostore je treba prezračiti Onesnažene predmete je treba najprej mehansko očistiti s čisto vodo, čistili in krtačo za čiščenje. Nato sledi razkuževanje tal in sten ter predmetov, ki smo jih odstranili iz prostora, pri tem pa je treba uporabiti ustrezno razkužilo. Čistila in razkužila je treba pripraviti in uporabiti po navodilih proizvajalca.

Očiščene in razkužene prostore nato prezračimo in ogrejemo ter tako poskrbimo, da se čim prej posušijo.

Sredstva za razkuževanje je mogoče kupiti v lekarnah, v trgovinah in pri specializiranih prodajalcih. Dezinfekcijo je mogoče naročiti tudi pri poklicnih izvajalcih.

Vodo iz pipe je treba prekuhavati Na inštitutu opozarjajo še, da se lahko med poplavami živila onesnažijo s površinsko vodo, ki je mikrobiološko in kemično onesnažena ter vsebuje nevarne mikroorganizme iz odplak in odpadnih voda kanalizacijskega sistema, mrtvih živali in ljudi.

Če smo o možnosti poplave pravočasno obveščeni, umaknemo vsa živila iz potencialno ogroženih prostorov v varne prostore. Med poplavo umaknemo in prenesemo vsa nepoškodovana živila iz poplavljenih prostorov v varne prostore.

V izrednih razmerah je pitna voda iz javnih vodovodov pogosto onesnažena in jo je treba prekuhavati ali pa uporabljamo embalirano pitno vodo.

Plesniva živila zavržemo Po umiku vode iz poplavljenih prostorov živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo. Vsa živila pregledamo, ali morda ne vsebujejo tujkov (koščkov stekla, drobcev drugih poškodovanih predmetov …). Na mokrih živilih in na zalogah suhe zelenjave, sadja in žitaric v vlažnem okolju se pogosteje pojavlja plesnivost. Nekatere plesni izločajo zdravju škodljive strupe, zato plesniva živila vedno zavržemo. Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.

Očistite zunanjost embalaže Zavreči je treba tudi pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so verjetno varna. Če je mogoče, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Površino embalaže, če je mogoče, tudi razkužimo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca, paziti pa moramo, da razkužilo ne pride v stik z živilom. Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, je treba zavreči.

Varno, če hladilnik ni delal manj kot dve uri Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in ni bilo izpada električne energije, lahko v njih shranjena živila uporabimo. V primeru izpada elektrike, ki traja manj kot dve uri, so živila v hladilnikih in zamrzovalnikih varna. Med tem časom naj bodo vrata hladilnih naprav zaprta oziroma naj se odpirajo čim manj, še opozarjajo na inštitutu.

V zamrzovalniku, ki je napolnjen do polovice, bodo živila varna do 24 ur, v popolnoma napolnjenem zamrzovalniku pa bodo živila varna do 48 ur.