Zlato pravilo zaviranja v sili: zavoro pritisniti do konca in uporabiti sklopko #VIDEO

Metod Kurent, inštruktor trenerjev varne vožnje

Primerjali smo zaviranje v sili z letnimi in zimskimi pnevmatikami.

Inštruktor trenerjev varne vožnje Metod Kurent nam je na poligonu v Ljubečni pokazal, kako drugače se na cesti vedejo različne pnevmatike, ter nam svetoval, kaj moramo upoštevati ob različnih voznih razmerah in kako bomo najbolj varno prišli na cilj.

Po slovenski zakonodaji moramo imeti na vozilih od 15. novembra do 15. marca zimske pnevmatike. Vsekakor pa bi nam uporabo zimskih pnevmatik morale narekovati predvsem vremenske razmere, je prepričan inštruktor Metod Kurent, ki se poleg učenja varne vožnje sicer profesionalno ukvarja tudi z restavratorstvom športnih in klasičnih avtomobilov.

Cestne površine se ohlajajo, pnevmatike pa so edini stik vozila s cestno podlago. Jeseni se na cestah, ki niso dobro vzdrževane, ob dežju pojavljajo luže. Zato je zelo pomembno, da imajo naše pnevmatike dovolj globok profil in da imajo ustrezno temperaturno območje delovanja.

Pri nakupu moramo biti najbolj pozorni na to, da pnevmatike dimenzijsko ustrezajo homologacijskim zahtevam, ki so vpisane v homologacijskemu kartončku.

Letne in zimske pnevmatike smo preizkusili v Centru varne vožnje ZŠAM Celje v Ljubečni, kjer ponujajo šolo oziroma trening varne vožnje na poligonu.

Kako prepoznati dobro zimsko pnevmatiko?

Kakovost zimskih pnevmatik razberemo iz samih simbolov: osnovna zimska pnevmatika je "mud and snow" (M+S), kar pomeni, da je primerna za blato in sneg. Pnevmatika s simbolom kristala in v njem snežinke pa je najprimernejša za ekstremne zimske razmere.

Najoptimalnejši temperaturni razpon

Zimska pnevmatika bo optimalno delovala pri temperaturah asfalta do sedem stopinj Celzija. Letne pa optimalno delujejo pri temperaturah asfalta nad sedem stopinj Celzija.

Nižja ko je temperatura, nižji je koeficient trenja vozišča. Letna pnevmatika pri zelo nizkih temperaturah postane trda, s tem se pot ustavljanja daljša. Pri nizkih temperaturah tudi zimska pnevmatika potrebuje več časa, da se ogreje.

Globina profila

Za letno pnevmatiko je zakonsko določena globina profila 1,6 milimetra, za zimsko pa tri. S takšnimi pnevmatikami pri 60 kilometrih na uro pa že lahko pride do akvaplaninga.

Hitrost moramo prilagoditi razmeram. Če je na cesti veliko vode in če naše zimske pnevmatike nimajo več kot od štiri do osem milimetrov profila, kot so ga imele ob nakupu, je treba ustrezno prilagoditi hitrost in varnostno razdaljo.

Zelo pomembna je tudi starost pnevmatike, ki jo spoznamo po štirimestni številki DOT-indeksa (delovni teden v letu in letnica pnevmatike).

Dobra pnevmatika nam omogoča boljši oprijem vozila na vozišču.

Veliko silike

Dobra zimska pnevmatika vsebuje veliko umetne snovi – silike, ki je bolj odporna proti temperaturnim nihanjem in gumi omogoča večjo prožnost oziroma lepljivost. Zimska pnevmatika mora biti namreč veliko prožnejša od letne, zato je tudi dražja. Se pa zaradi večje prožnosti zimska pnevmatika tudi hitreje obrabi, vendar jih po drugi strani uporabljamo manj časa kot letne.

Življenjska doba zimske pnevmatike

Življenjska doba zimske pnevmatike je zelo odvisna od same obremenjenosti vozila in od vozne podlage (ali vozimo po grobem ali spolzkem asfaltu, po ravnih površinah, avtocestah ali pa smo veliko na ovinkastih cestah, kjer se bolj obrabijo robovi).

Kakšen tlak?

Na življenjsko dobo pnevmatike vpliva tudi pravilen tlak, ki ga moramo spreminjati glede na samo obremenitev vozila. Te razlike so napisane na nalepkah na notranji strani pokrova za dolivanje goriva ali na B-stebričku (voznikova stran) oziroma na vratih vozila. Če se tega držimo in preverjamo tlak vsaj na dva meseca, bodo naše pnevmatike zdržale od 25 do 40 tisoč kilometrov.

DEŽ

Ob nalivih, ko se na cestni površini pojavlja več vode, je velika nevarnost za akvaplaning.

Jeseni je na cestah slabša vidljivost že zaradi jutranje meglice. Če pa je še cesta spolzka, je koeficient trenja slabši. Normalen koeficient trenja naj bi bil med 0,7 in 0,8, na mokri podlagi pa pade na 0,6, mogoče celo na 0,5, zaradi česar je zavorna pot daljša. To pomeni, da moramo poskrbeti za daljšo varnostno razdaljo.

Zavorna pot odvisna od naše zbranosti

Zavorna pot je razdalja, ki jo prevozimo od trenutka, ko smo udarili po zavori, do popolne zaustavitve vozila. Upoštevati moramo celotno pot ustavljanja, ki poleg zavorne vključuje tudi reakcijski del poti. Reakcijski del poti prevozimo v reakcijskem času. Reakcijski čas povprečnega udeleženca v prometu je ena sekunda, kar velja za mlajše ter kondicijsko in motorično povprečno pripravljene voznike.

Na žalost pa stres in dodatni opravki med vožnjo, kot so razmišljanje in telefoniranje ter drugi opravki na telefonu, vplivajo tudi na to, da reakcijski čas naraste na dve sekundi, včasih celo na tri, kar je pri današnji hitrosti in gostoti prometa nesprejemljivo. V tem primeru se potroji sama pot ustavljanja glede na voznika, ki je zbran med vožnjo in je pripravljen na hitro reakcijo.

POLEDICA

V zimskih razmerah odsvetujemo kakršnekoli sunkovite gibe pospeševanj in zaviranj.

Pri poledici je vozišče še bolj spolzko kot na mokri podlagi. Koeficient trenja lahko pade tudi na 0,1 ali 0,3. Temu primerno se podaljša pot ustavljanja do sedemkrat. Zavorna pot narašča s kvadratom hitrosti.

Ko začutimo, da je vozilo začelo drseti, stopimo na zavoro in obenem pritisnemo na sklopko.

V modernih vozilih program ESP omogoča stabilizacijo vozila med vožnjo, sistem ASR pomaga proti zdrsavanju koles pri speljevanju, sistem ABS pa proti blokiranju koles pri zaviranju..

Pri snežnih razmerah je smiselno malce popustiti tlak v pnevmatikah, da bolj odmetava sneg. V skrajnem primeru je treba na pogonska kolesa namestiti snežne verige.

Pravilo zaviranja pri poledici

Če pri poledici pride do zaviranja v sili, je prav tako treba energično udariti po zavori in obenem pritisniti na sklopko. Sistem ABS deluje do neke minimalne hitrosti, ne pa do hitrosti nič. Na koncu prav tako pride do blokade, zato je sklopka nujna. Če bi pri nizkem koeficientu trenja, ko je podlaga res spolzka, prišlo do blokade zavor in bi nam motor ugasnil, bi posledično ostali brez moči črpalke servovolana in servo črpalke na zavorah. Zato je sklopka pri vsakem zaviranju v sili nujno potrebna, da ohranimo moč motorja.

Ne glede na vreme: zbranost

"Za vožnjo si moramo vzeti dovolj časa, osredotočimo se na vožnjo. Če se med vožnjo ukvarjamo s telefonom, izgubimo vso zbranost. Pri tem nas vsaka stvar lahko preseneti, in ko smo presenečeni, ne odreagiramo najbolje. Če imamo druge opravke, parkirajmo na varnem ob cesti in opravimo nujne stvari ter se potem spet zbrani vrnimo za volan," voznikom polaga na srce inštruktor Metod Kurent.