Lotus z Renaultovim srcem

V nasprotju s francosko kombilimuzino, kjer je motor v prednjem delu poganjal prednji kolesi, je bil motor v lotusu europa vgrajen sredinsko in poganjal zadnji kolesi. Za vgradnjo v športni avtomobil so ga tudi nekoliko predelali, saj je iz 1470 kubičnih centimetrov delovne prostornine namesto siceršnjih 39 kW (52 KM), izvlekel kar 61 kW (82 KM). Motor je bil povezan s štiristopenjskim menjalnikom, ki je tudi izhajal iz Renaulta, vendar pa so ga morali pri Lotusu zaradi sredinske zasnove nekoliko prilagoditi, saj bi sicer bi imel štiri vzvratne in eno prestavo za vožnjo naprej. Lotus europa je bil sprva izjemno lahek in minimalističen z togo pritrjenimi bočnimi šipami, pokrovom motorja brez tečajev, brez notranjih prevlek vrat in aluminijasto armaturno ploščo.

Jeklena je bila le šasija, ki so jo integrirali v karoserijo iz steklenih vlaken, s čimer so dosegli večjo trdnost avtomobila, hkrati pa zelo otežili morebitna popravila. Ker je tako špartanski avtomobil tehtal zgolj 610 kilogramov, ga je motor brez težav pospešil do največje hitrosti 180 km/h. Takšen je bil le lotus europa prve serije, ki so ga izdelali le v 296 primerkih, saj so bile poznejše serije veliko manj špartanske in so imele celo električno dvižne šipe, močnejši motor in petstopenjski menjalnik, karoserijo pa so na šasijo v prid lažjih popravil pritrjevali z vijaki.