Renault espace 2,2 dCi

Tudi četrta generacija nas prepričuje, da časi velikih enoprostorcev še niso minili, saj po njem posegajo številne večštevilne družine, direktorji (skupaj s tajnico ali dvema), poslovneži ali pa recimo taksisti. Zato recept, ki so ga francozi uporabili za novo vozilo ni preveč kompliciran: Renault je ustvaril vozilo, ki združuje poznano prilagodljivo notranjost z inovativnimi tehnološkimi rešitvami.

Zunanjost, notranjost

Espace se ponaša z renojevsko razpoznavnim prednjim delom, sicer pa IV. generacijo ločimo od III. tudi po manj izdelanih zunanjih ogledalih. Zamenjava pa ni bila brez haska. Ogledali se po parkiranju lahko poklopita, pogled skozi bočni stekli oziroma skozi stebrička, oblikovana na obrnjen »V«, pa je neokrnjen. Enostavno pomična prečna nosilca prtljažnika podražita zadevo za 60 jurjev, ampak brez njiju ne bi šlo. Močno polepšata izgled in kadar sta potisnjena povsem nazaj, prevzameta vlogo spojlerja. Prednja dva sedeža sta dimenzionirana za bolj široke hrbte, v drugi vrsti lahko dobro sedijo bolj ta suhljati, v tretji pa manjši potniki. Avtomatska klimatska naprava omogoča nastavitev za levo in desno stran pa še za spredaj in zadaj posebej. Sploh je notranjost bogato opremljena, razsvetljava naprimer deluje s sedemnajstimi različnimi svetili. Instrumenti zavzemajo ozek in kar dolg trak na sredini armaturne plošče in tam lahko prebereš vse. Tudi podatek o tlaku v posamezni pnevmatiki.

Vozne lastnosti

Voznik ima popoln nadzor nad delovanjem motorja, že takoj ob zagonu motorja, z množico informacij in opozoril. Ročne zavore ni treba izklapljat, ampak se enostavno odpelješ. Ko ugasneš motor, se ročna vklopi avtomatsko. Speljevanje v klancu je prav za avtošolarje: vklopiš ročno zavoro z levo roko tako, kot bi pri kakšnem drugem avtu odpiral pokrov motorja, nato z obema rokama na volanu preprosto spelješ. Obratomer med instrumenti nikakor ne »tolče ven«, s čimer so morda renojevci nakazali, da športnost ni glavna odlika espace-a. Podvozje omogoča udobno vožnjo, ležeči policaji so naprimer še kar znosni. Kljub temu pa se espace na ovinkih izkaže z zanesljivo lego, ne brez nagibanja, ampak ne deluje nerodno. Sploh pa, zakaj naj bi se z espace-om gnali po ovinkih, če je avto namenjen uživanju med vožnjo, če se otroci kregajo med seboj, kdo gre na sedeža v tretji vrsti in če je skozi prednja stekla res veličasten razgled. Ampak, kadar se kdo s tem potovalnikom vseeno zapleza v kakšnem ovinku, takrat je na vrsti elektronika. ESP deluje in hitro spravi zadevo v red pa najsi uide prednji del naravnost ali pa če gre espace na počez.

Zmogljivosti, poraba

Moči je v 2,2-litrskem dCi-ju dovolj, momenta prav tako, šeststopenjski menjalnik pa omogoča optimalno izkoriščenost delovanja motorja. Tudi pri nizkih vrtljajih lepo vleče, brez »turbo luknje«, sicer pa doseže navor največjo vrednost že pri 1750 vrtljajih na minuto. Pri vsem tem pa ta motor, vsaj kar se testnega tiče, ni kakšen poseben varčnež. Računalnik je pri mestni vožnji sprva kazal več kot 12 litrov povprečja, ko smo se malo ugasnili pa tudi ni šlo pod 11 na 100. Zunaj naselja, delno po avtocesti, je espace porabil povprečno 9,1 litra na 100 kilometrov, pri tem pa ni šlo za kakšno posebno pretirano hitro vožnjo. Navedene vrednosti kar odstopajo od tistih, ki jih navaja proizvajalec.

Cena, tekmeci

Primerjava med tistimi enoprostorci, ki smo jih vozili in katere smo že predstavili na naših straneh, kaže na njihovo precejšnjo raznolikost. Toyota previa se naprimer izkaže s precej nižjo porabo goriva in z veliko prostora za potnike vseh rasti v vseh treh vrstah. Peugeot 807 oziroma citroen C8 sta tudi bolj varčna, bolj udobno sedenje nudita v drugi vrsti, bočna vrata pa upravlja elektrika. Pri espace-u je občutek med vožnjo ugoden, podobno kot pri zgoraj navedenih vozilih, preglednost, ki se ponuja skozi vetrobran in obe prednji bočni stekli je neponovljiva, opremljenost pa je izredno bogata, posebej glede na ceno.