Mercedes-Benz C coupe 220 CDI blueefficiency

Za koga torej?

Pri Mercedes-Benzu si že dolgo želijo osvojiti – to dokazujejo tudi z oblikovnim preskokom razreda A – srca mlajše bolj trendovske generacije, ki jim ugled avtomobilov z zvezdo na nosu nikakor ne orosi dlani in pospeši bitja srca. Za njih je pomembno le, da je avtomobil dovolj "kul". Vpadljiv, predrzen in če govorimo ravno o kupejih, tudi sposoben v kakšnem zavoju mušice "limati" na bočna stekla. Saj veste, malo počez, malo dima izpod pnevmatik … No, ravno tukaj pa ima tokratni dizelsko gnani C coupe največ osebnostnih težav.

Za prave gospode, ki prisegajo na granturismo "težkokategornike", je preprosto premajhen, premalo prestižen in ne nazadnje prepoceni, za mlajše "hot hach" ljubitelje pa preresen, preveč oblikovno polikan in vozno olikan ter predrag. Morda bi v roke še najbolj sedel kakšnemu odličnjaku konservativne zasebne šole, ki sanja o Harvardu in popoldan z očetom hodi na golf.

Tokrat da prvič jasno vedeti, da je nastal iz limuzine razreda C

C coupe je dejansko prvi zares pravi kupe razreda C. V preteklosti so namreč v Stutgarttu iz najmanjšega hišnega kupeja želeli z različicami C sportscoupe in CLC narediti nekaj več, a … No ja, sedaj so se le odločili, da je to čisto pravi kupe razreda C, ki ga od limuzine ločijo le štiri centimetre nižja postava in samo en par bočnih vrat. A ta ločnica je skupaj še z nekoliko bolj oblikovno dodelanim nosom, v katerem se med dvema širšima letvicama bohoti večja zvezda, dovolj za lep in bolj prepričljiv športnoeleganten videz. Tudi bočna linija je zaradi nižje postave tista prava, ki pritegne poglede ljubiteljev limuzinskih kupejev.

Triprostorski kupe

Novinec je torej precej bolj resen, eleganten in uglajen v primerjavi s svojima ne čisto pravima predhodnikoma. Novic C coupe je tako predvsem zaradi daljšega zadka (slabih 14 centimetrov), bolj čistih linij in več prostora naredil velik preskok imidža glede na modela C sportscoupe in CLC.

Stilska preobrazba je iz bolj kombilimuzinskih oblikovnih korenin C coupeju sedaj prinesla triprostorsko kupejevsko zasnovo, ki pa je kljub vsemu pridobila tudi nekoliko bolj uporabno odmerjen prostor na zadnjih sedežih.

Lepota na račun prostora in preglednosti

No, če ta avtomobil zna očarati z lepoto in občutki, pa po drugi strani predvsem zaradi nje izgublja nekaj praktičnosti na račun prostornosti in preglednosti. Predvsem zaradi počutja in prostora na zadnjih sedežih bi ga lahko bolj kot za štirisedežnega kupeja označili za 2+2-kupeja. Nikakor pa ne navduši dostop do zadnjih sedežev. Ročica za preklop prvega sedeža je res izjemno lepa, a ko se človek tlači mimo nje, nehote pomisli na udobje še enega para zadnjih vrat.

Pelje se odlično, vendar nikakor ne športno

Mercedes-benz C coupe se pelje odlično, saj je njegova lega na cesti zanesljiva in stabilna. A dejstvo je, da ta kupe ni tiste vrste avtomobil, s katerim bi lahko med zavoji parirali kakšnemu malemu GTI-ju, RS-u … Ne, pretirana dinamika med zavoji mu nikakor ne diši predvsem zaradi sedemstopenjskega menjalnika 7G-tronic. Ta se bolj znajde v vlogi udobja in prefinjenosti kot pa atletske prestavne eksplozivnosti, pa tudi kar nekaj motorne iskrivosti se zgubi na obodu njegovih, na trenutke nekoliko preveč neodločno, elektronsko krmiljenih zobnikov.

Željo po vožnji na nož bi podvozje in odziven volan utegnila še uresničiti, a motor in menjalnik sta preveč gosposka za resno telovadbo med zavoji. Podvozju tudi nikakor ne moremo očitati udobja. Občutek prijetnega lebdenja na cesti ne zmotijo niti tiste najbolj surove neravnine. Tu je jasno, da je to pravi Mercedes.

Na tem mestu lahko izpostavimo še sistem ESP, ki deluje zares zelo zanesljivo in ga brez primere lahko označimo za pravega elektronskega angela varuha. Pa še izklopi ga lahko le predstavnik "playstation" generacije, ki se je zmožen prebiti čez menijsko kodo.

170 dizelskih "konj" in 400 njutonmetrov

Prisilno polnjen dizelski štirivaljnik je odličen stroj. Njegovih 400 njutometrov in 125 kilovatov vozniku ponuja dovolj motorne prožnosti in razmeroma prepričljive zmogljivosti vključno z visokimi potovalnimi hitrostmi. Tudi 7,3-litrsko testno povprečje je podatek, ki ne razočara. A zopet smo pri identiteti. Vse lepo in prav, a verjamemo, da tak motor sodi bolj k družinskemu, karavanskemu in ne kupejevskemu avtomobilskemu značaju. Verjetno bi bil avto veliko bolj prepričljiv in zabaven, če bi se na zadku bohotila oznaka AMG in kakšna izpušna cev več, da o Brabusovem dojemanju tega predstavnika razreda C sploh ne izgubljamo besed.