Mazda MX-5 1,8

Mazda MX-5 ima le dva sedeža, pa še tadva nista preveč udobna. Volan je nastavljiv le po višini, med vožnjo je slišati precej ropota (beri pihanja vetra), vožnja je precej trda, skoraj neudobna, prtljažnik pa ne sprejme več od "gajbe" piva. A kljub vsem tem "pomanjkljivostim" je ta mazda zapisana v Guinessovi knjigi rekordov kot najbolje prodajan roadster vseh časov. Upravičeno, saj kljub zgoraj naštetemu prav vsakemu vozniku že po nekaj kilometrih pričara velik nasmeh na obrazu. Vas zanima zakaj?

Zunanjost, notranjost

Zunanjost, notranjost

V tretji generaciji je MX-5 oblikovno nekoliko bolj zrel, lahko bi rekli celo nabit. Vodilo pa ostaja enako - avtomobil je še vedno majhen, lahek in z nizkim težiščem. "Jinba Ittai" (enovitost konja in jezdeca), pravijo pri Mazdi. Streha je platnena in ročno pomična, sistem zlaganja pa je tako enostaven in hiter, kakršnega bi si pravzaprav želeli v vsakem kabrioletu. Samo poteg za stikalo in odmik strehe je potreben in platno je dveh sekundah zloženo v notranjost. Po hitrosti zlaganja ostrešja se z MX-5-ko ne more primerjati prav noben električni pomik ... Notranjost je v primerjavi z prejšnjim modelom precej bogato odmerjena, tokrat se nad pomanjkanjem prostora ne bodo pritoževali niti tisti dolgini s slabima dvema metroma višine. Malce moteče zna biti le držalo plastenke na vratih, ob katerega se mimogrede zadenemo z nogo. Sedež je nastavljiv po dolžini, volan pa po višini, zato bo skoraj vsakdo našel ustrezen položaj (če bi bil volan nastavljiv še po globini, bi bil položaj že prav odličen). Za zelo priročne so se izkazali trije zaprti predali za sedežema, pravzaprav smo pogrešali le merilec zunanje temperature. Ja, preden zložim streho, bi vseeno rad vedel, kako toplo oziroma mrzlo je zunaj.

Vozne lastnosti

Tukaj omenjamo tisto, zaradi česar je mazda MX-5 tako priljubljena. Trdo podvozje, nizka masa, direkten volan in pogon na zadnji par koles so elementi, ki pravim uživačem največ pomenijo. Lega je več kot odlična; nos zlepa ne uide, pa tudi zadek ostaja zelo zelo dolgo v nevtralnem položaju. Presenetljivo, saj je bil v prejšnji generaciji že 1,6-litrski motor dovolj za zabavo "pošrek", tokrat pa bo za tovrstne akcije verjetno potrebna močnejša različica z zaporo diferenciala. Kar se tiče strehe: vetrne zaščite ni (tisti majhen plastičen del ne smatramo kot zaščito), zato je prepiha okoli glave kar precej. Že pri kakšnih 80 km/h ...

Zmogljivosti, poraba

No, 1,8-litrski bencinar, kakršen se je vrtel v testni MX-5-ki, je s 126 konjskimi močmi dovolj močan, da je prehitevanje enostavno, a hkrati prešibek za brutalne pospeške. Ampak, MX-5 samo v tem pogledu ni pravi športnik, vse ostalo (lega, položaj za volanom, občutek utesnjenosti) jo naredi povsem športno. Je pa namenjena tistim, ki v vožnji radi uživajo in ne tistim, ki bi želeli postavljati hitrostne rekorde. V uho nam je padel še zanimiv zvok motorja, ki proti višjim vrtljajem postane skorajda podoben Wanklu iz RX-8. Prav zanimivo, kako so iz dveh povsem drugačnih zasnov uspeli iztisniti tako podoben zvok ... Ob precejšnjem številu dinamično prevoženih kilometrov se je testna poraba ustavila pri natanko desetih litrih. Nič preveč, bi rekli.

Cena, tekmeci

Glede na prodajne številke prejšnjih dveh generacij, ki jim bo nedvomno sledila tudi tretja, mazda MX-5 nima konkurence. V tem razredu tudi nasploh družbe ni kaj dosti, ampak je potrebno pogledati višje. Tja, kjer so zmogljivejši roadsterji, ki ponujajo ravno toliko užitka v vožnji (BMW Z4, audi TT, honda S2000 …), vendar so od te mazde mnogo dražji. Toliko z nasmehom prevoženih kilometrov za tako ceno praktično ne ponuja noben konkurent. In ravno zato je MX-5 roadster "za imet".