Hyundai accent 1,4

Čeprav obstaja hyundai accent v tri- in štirivratni različici, je pri nas vsaj v osnovi na voljo le slednji. Tudi motorna ponudba obsega poleg dizelskega le en bencinski motor namesto dveh, kot je veljalo doslej. 1,4-litrskega bencinarja smo preizkusili in ugotovili, da se je dovolj uspešno zasidral med motorja, ki jih je ponujala prejšnja generacija. To sta bila 1,3-litrski s 84 KM in 1,6-litrski s 105 KM.

Zunanjost, notranjost

Accent ostaja klasična limuzina, ki z nevpadljivo, vendar všečno obliko sporoča, da je namenjen umirjeni družinski uporabi. Vanj se zlahka namestijo štiri osebe, tudi za otroke je poskrbljeno, da se lahko zadaj "isofixajo". Voznik se nad svojim delovnim mestom nima kaj za pritožiti. Plastika preko armature je malce groba in trda, vendar v dveh barvah vsaj izgleda lepo. Je pa pri obdelavi vseeno ostala v drugem planu, kar se opazi pri zatikanju pokrova predalčka na osrednji konzoli. Vtis cenenosti je izdatno popravljen z oblazinjenjem, ki ni samo prijetne barve, ampak je tudi kakovostno, pri tem poleg vseh notranjih oblog mislimo predvsem na sedeže.

Vozne lastnosti

Voznik mora biti zadovoljen s pomikom plastično odetega volana po višini, sicer pa (pričakovano) ne gre za izdelek visokega športa. Zato pa je mehanizem dovolj neposreden in električno podprt, pa tudi nastavitev višine sedala je dvojna. Pri največji hitrosti, ki jo accent zmore (skoraj 180 km/h) je treba računati na kakšen smerni odklon. Je bilo pa pri prejšnji generaciji to najbrž bolj opazno, ker je medosje zdaj večje za šest centimetrov. Dolg hod prestavne ročice ne dopušča kakšnega športnega izživljanja in zahteva prestavljanje s "preudarkom", kadar voznik posamezno prestavo žene do rdečega polja. Podvozje je nastavljeno za umirjeno družinsko vožnjo, kar pomeni, da je nagibanja malce več, glede na mehko vzmetenje pa vseeno preseneti kakšen glasen zvok pri prevoženi grbini ali pri vožnji preko železniških tirov.

Zmogljivosti, poraba

Na voljo je, kot rečeno, le en bencinski motor, čeprav se je prejšnja generacija accenta prodajala z 1,3- in 1,6-litrskim motorjem. S skoraj sto konji je kar živahen in nudi celo več, kot lahko voznik pričakuje od tega ranga vozila. Navor (125 Nm) je res največji pri visokih 4700 vrtljajih, vendar ga je že pri 3000 več kot 120 Nm, tako da motorja ni treba siliti za doseganje optimalnega delovanja. Testna poraba 8,6 ni previsoka, na našem ustaljenem 140-kilometrskem ciklusu nas je poraba z rezultatom 8,4 l/100 km pravzaprav ugodno presenetila, saj na treh odsekih vozilo kar dobro poženemo. Kako se obnese potovalno? Na podeželskih cestah kar zgledno, na avtocestah je 4050 vrtljajev pri "pravih" 130 km/h morda malce preveč.

Cena, tekmeci

Hyundai je že s prejšnjo generacijo accenta nekako silil ven iz spodnjega srednjega razreda. Zdaj še nekoliko bolj, ker je daljši, širši, prostornejši. Avto je tudi dovolj solidno opremljen, pri čemer manjka električni pomik zunanjih ogledal, ali pa vsaj desnega od obeh. Tudi odpiranje in zapiranje prtljažnika bi se dalo bolj ugledno urediti, pa bi avto še vedno ostal cenovno ugoden. Pri določanju cene, ki je povsem primerna (10.430 evrov - po starem dva milijona in pol), so gotovo škilili proti chevroletu aveu in dacii loganu. Aja, navedeni konkurenti imajo vsi po vrsti večje prtljažnike, pri accentu pa je "rezerva" poleg rezervnega kolesa. Tam je še nekaj prostora, ki bi bil za minimalno višjo ceno lahko tudi obdelan.