Citroën C5 crosstourer HDi 160

Za zadržane avanturiste

Citroënovci so ponudbo modela C5 proti koncu plodnega življenjskega cikla oplemenitili s posebno izvedenko namenjeno avanturistom. No, vsaj tistim, ki so to zgolj po srcu. Ustregli so jim z rahlo posodobljenim videzom, malenkost dvignjeno karoserijo in značajem, ki ustreza vsem normativom, po katerih se zgledujejo tekmeci.

Na primer opel insignia sports tourer, škoda octavia scout sport combi ali volkswagen passat alltrack. Da je sla po avanturi, takšni ali drugačni, pač aktualna, velja že dolgo. Če je združena z uporabnostjo, na primer karavanskim zadkom, pa še toliko bolje.

Torej, karte na mizo

Ker ni opremljen s štirikolesnim pogonom, je njegov terenski doseg omejen, a hkrati velja, da je podlagam s slabšim oprijemom prilagojena stabilnostna elektronika.

V teoriji in v praksi to pomeni, da vendarle lahko napade tudi resnejši makadamski nagib, njegov občutljiv trebušček varuje višja oddaljenost od tal, na sprednjem delu pa celo aluminijasta zaščita.

Urejen gospod v letih

Notranjost je tista, ki izzove največ mešanih občutkov omenjenih v uvodu. Crosstourer ne more skriti dejstva, da je od premiere modela minilo že krepkih šest let.

Medtem ko se je armaturna plošča, vključno z instrumentno, postarala zmerno dobro, to za sredinsko konzolo z 42 drobnimi stikali, ki so sicer razporejena lepo in "v vrsti, kot so hiše v Trsti", ne velja. Slabši preglednosti se voznik sčasoma sicer privadi, občutku, da sedi v vozilu, ki počasi končuje svojo življenjsko pot, nekoliko težje.

Podobno velja tudi za neintuitivna informacijski vmesnik in navigacijski sistem. Kamera za pomoč pri vzvratni vožnji je bila, kot zmeraj, koristna, a le dokler so bile svetlobne razmere dobre (beri: podnevi). Kakovost slike je ponoči padla na raven komaj sprejemljive. Tako, bistvene pomanjkljivosti omenjene, od tu naprej pa, bolj ali manj, gladko plutje.

Prostora dovolj, pogrešali bomo fiksno sredico volana

Površina delno usnjenih sprednjih sedežev je radodarno odmerjena, zadnja klop je prostorna, udobna, glave potnikov ščitijo integrirani senčniki – mrežice in, priznamo, fiksno sredico volana z dvajsetimi stikali bomo pogrešali.

Skozi leta je osvajala in odbijala, zmeraj pa je skrbela za ohranjanje posebnosti, ki so jih bili citroëni ravno v času njene premiere pogosto oropani. Dvomimo, da jo bodo Francozi po upokojitvi trenutne generacije pripeljali nazaj.

505 dostopnih litrov

Prtljažnik je lahko dostopen in zaradi široke odprtine zelo uporaben, ni pa nadpovprečno voluminozen.

Njegova vrata samodejno odpira in ob pritisku na gumb tudi zapira elektrika, ker je bil testni avtomobil opremljen s hidroaktivnim vzmetenjem, pa je ponujal tudi gumb za višanje oziroma nižanje podvozja do 6 centimetrov za lažje natovarjanje oziroma raztovarjanje. Hvalimo.

Nad 70 kilometrov na uro se spusti na višino običajnih C5

Hidropnevmatsko vzmetenje, ki ga opevajo generacije privržencev, zagotavlja eno bolj edinstvenih vozniških izkušenj. Ne le da tako opremljen crosstourer, ali katerikoli drugi C5, čez luknje in grbine dobesedno pluje, prijetno in skrajno nežno je nemoteče nihanje karoserije čutiti tudi med pospeševanjem in zaviranjem. 2,8-metrsko medosje pri udobju le še pomaga.

Vzmetenje seveda omogoča tudi prilagajanje višine karoserije od tal za 4 centimetre oziroma celo za 6, če hitrost ostane pod deset kilometrov na uro, pri hitrostih nad 70 kilometrov na uro, ko vidnejšo vlogo začne igrati aerodinamika, pa se spusti na višino vseh drugih C5 izvedb, od katerih je sicer že v osnovi poldrugi centimeter višjo. In mimogrede, pri avtocestnih hitrostih je vetrnega trušča občutno preveč.

Namesto ročnega, razmislite o samodejnem menjalniku

Ker je najprej potovalnik in šele za tem tudi vse drugo, bi ročni menjalnik nemudoma zamenjali s samodejnim. Ustrezal bi mu veliko bolj. Za dizelski motor s 160 "konji" enako težje trdimo.

Primerno zmogljiv je namreč odličen partner karavanu. S pospeški ni ravno kuštral moje pleše, povsem ravnodušen pa tudi nisem ostal. Le nad porabo smo bili nekoliko presenečeni. Pričakovali smo nizke sedmice in dobili visoke (7,7), občasno celo osmice.