Starostniki za volanom: je zdravstvenega nadzora dovolj?

Lastništvo veljavnega vozniškega dovoljenja je za starejšo populacijo povezano s samopodobo in mobilnostjo, zato se redki med njimi samovoljno odločijo za prenehanje uporabe avtomobila. Starostne omejitve, po kateri vožnja avtomobila ne bi bila več dovoljena, cestno-prometna zakonodaja ne pozna. Omejevanje zgolj na starost bi bilo navsezadnje diskriminatorno, saj je marsikateri sedemdesetletnik bolje psihofizično pripravljen od mnogih voznikov v "najboljših letih".

Ranljivost nad 75. letom starosti 80 odstotkov višja od povprečja

A vendarle – raziskava univerze v Zürichu, ki jo je vodil nevrolog Gianclaudio Casutt, je pokazala veliko ranljivost prometnih udeležencev po dopolnjenjem 75. letu starosti. Po izsledkih te švicarske raziskave je možnost povzročitve prometne nesreče po tej starosti 80 odstotkov višja kot povprečno. Vozniki, starejši od 80 let, naj bi bili trikrat bolj pogosti povzročitelji nesreče kot povprečni voznik.

Casuttova ekipa je tako zavrgla tezo, da v najbolj nevarno starostno skupino v prometu spadajo začetniki od 18. do 24. leta. Po izsledkih raziskave, ki je število prometnih nesreč primerjala s količino prevoženih kilometrov posameznih starostnih skupin, naj bi ti zasedli šele tretje mesto.

"Stopnja tveganja se statistično začne pri starosti 75 let. Običajnemu procesu staranja se takrat pridruži manj vozniške prakse," pravi Casutt.

Dekra: Starejši so ranljivejši, njihovo telo težje okreva

Podobni so bili tudi nedavni izsledki raziskave nemške organizacije Dekra, kjer poudarjajo vse večje število aktivnih in pasivnih starostnikov v vsakdanjem prometu. Na nemških cestah sta trenutno dva milijona starostnikov, ki si pri mobilnosti pomagajo tudi s hojicami, do leta 2023 naj bi njihovo število naraslo na šest milijonov.

Pri Dekri poudarjajo, da starostniki niso nadpovprečno izpostavljeni le kot aktivni vozniki, temveč tudi kot pasivni udeleženci prometa. Ob trkih so ranljivejši, prav tako njihovo telo po poškodbah težje okreva.

V treh četrtinah nesreč, kjer so udeleženi starostniki, so ti tudi povzročitelji. Ta odstotek je tudi v Nemčiji malenkost višji kot pri starostni skupini od 18 do 24 let.

V Sloveniji lani vozniki nad 64 let povzročili 1927 prometnih nesreč

Število starejših voznikov narašča tudi v Sloveniji, kar velja tudi za število starejših voznikov, ki so povzročitelji prometnih nesreč. Delež teh je bil lani 64-odstoten. V zadnjih petih letih se je število povzročiteljev nad 64 let povečalo za tretjino.

"Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzročijo starejši vozniki osebnih avtomobilov, so nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje," so nam povedali na slovenski policiji, kjer statističnih podatkov za starostno skupino nad 70 ali 75 let ne vodijo posebej.

Pri tem na policiji poudarjajo, da se morajo starejši vozniki zavedati svoje zmanjšane psihofizične sposobnosti in naj prilagodijo potovalne navade, a da morajo biti na njih pozorni in do njihove vožnje strpni tudi preostali udeleženci prometa.

Leta 2011 je policija odredila 102 kontrolna zdravniška pregleda, a s podatkom posebej za starejše voznike ne razpolagajo.

Švicarske in nemške izsledke je s slovenskimi sicer težko primerjati, saj pri nas v starostno skupino starejši vozniki spadajo vsi nad 64. letom starosti, medtem ko v tujini izpostavljajo skupino nad 75. letom starosti.

V Sloveniji je zato lani statistično še vedno več nesreč povzročila najmlajša starostna skupina od 18 do 24 let, in sicer 2.693.

Obvezen zdravniški pregled pri 70. letu

Osnova za veljavno vozniško dovoljenje je pri vsakomur ustrezno zdravniško potrdilo. Toda voznik, ki bi pregled nemoteno opravil pri 18 letih, se pozneje podobnega pregleda ne udeleži vse do 70. leta starosti. Šele takrat nastopi zakonsko določena meja za obvezni zdravniški pregled. V tem času, ki torej lahko traja tudi 52 let, pa se lahko zdravstveno stanje voznika bistveno spremeni.

A kot že rečeno, starost je relativna, saj za volanom odloča psihofizična pripravljenost posameznika. Zakonodaja ne predvideva rednejši pregledov za tiste, ki so prvotni izpit dobili brez zdravstvenih omejitev (slabši vid, slabši sluh …). Če njihov osebni zdravnik zazna slabše zdravstveno stanje in podvomi v vozniško sposobnost, lahko posamezniku odredi natančnejši zdravstveni pregled, a to se zgodi le redko.

Dr. Bilban: "Najprej peša sluh, nato bolezni srca in ožilja, slabši vid nastopi pozneje"

Ljudje se z leti soočajo z vse več fizičnimi oslabitvami, ki pa se med posamezniki precej razlikujejo. Starejši ljudje težje opazijo dražljaj in dojamejo njegov pomen. Posebej težko se odzovejo na več hkratnih in med seboj različnih dražljajev. Ko so informacije hitre in nejasne, je reakcijski čas pri starejših veliko daljši kot pri mlajših.

"Ljudem začne najprej pešati sluh. Nato jih na zdravniškem pregledu največ pade zaradi bolezni srca in ožilja. Tem sledijo bolezni iz nevropsihiatrije in psihologije, šele nato kot simptom sledi slabši vid. Vozniško sposobnost je treba ocenjevati posamično. Le če dobro poznamo bolnika, je lahko verjetnost, da smo se pravilno odločili, dovolj velika. Starostniku ne smemo kratiti pravic, a obenem tudi ne smemo dovoliti, da bi ta ogrožal sebe in druge," nam je povedal dr. Marjan Bilban, predstojnik centra za medicino dela pri Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani.

Osebni zdravniki bodo morali odgovarjati za svoje paciente

Premajhen nadzor nad psihofizičnimi sposobnostmi starejše populacije izpostavlja tudi agencija za varnost v cestnem prometu, ki je za starostnike letos organizirala že več tečajev spoznavanja z modernimi avtomobili in tehnologijo, a je bil odziv nanje precej klavrn.

"Za leto 2014 pripravljamo obsežen in kompleksen projekt ureditve položaja starostnikov v vsakdanjem prometu, ki bi vključeval vse prisotne strani: od starostnikov, njihovih organizacij, policije, državnih inštitucij do zdravstvenih organizacij. K projektu želimo privabiti tudi avtošole in organizatorje tečajev varne vožnje, ki bi starejšim za nižjo ceno nudili možnost učenja na varnem poligonu," pravi Tomaž Svetina iz agencije.

Pri tem poudarja, da se bo čez 15 let delež starejših voznikov nad 64 let v Sloveniji povečal za 25 odstotkov.

"Ena naših nalog bo tudi dvigniti raven soodgovornosti osebnih izbranih zdravnikov. Ti bodo morali biti soodgovorni za svojega pacienta, če mu bodo dovolili udeležbo v prometu. Zdravniki morajo obenem dobiti še več zakonske podlage za ukrepanje, popraviti se morajo vsi vzvodi v sistemu. Njihovo delo mora tudi nekdo nadzirati," dodaja Svetina.

Samokritičnost s starostjo pada, zato odgovornost na strani svojcev

Če zakonodaja ne predvideva pogostejših zdravstvenih pregledov, leži toliko več odgovornosti na ramenih starostnikov. Njim se torej nalaga, da skrbijo za svoje psihofizično stanje in stopijo iz avtomobila, ko se ne počutijo več dovolj sposobne za varno vožnjo. A ta pričakovanja so v nasprotju z ugotovitvami stroke, da samokritičnost pri starostnikih strmo pada. Zato je samoiniciativnih pregledov ali prenehanj uporabe avtomobila v praksi zelo malo.

"Od starostnikov je nerealno pričakovati, da se bodo iz prometa umaknili sami. Slabšo pripravljenost pri sebi težje opazijo, ker gre za počasen proces. Zato morajo biti toliko bolj pazljivi svojci, ki morajo opazovati svoje starše ali stare starše in jih v primeru poslabšanja napotiti k zdravniku," razmišlja inštruktor varne vožnje Andrej Brglez.

Kakšen avtomobil naj imajo starejši?

Starostnikov pa na cesti ne ovira le slabša psihofizična pripravljenost, temveč tudi slabše poznavanje moderne avtomobilske tehnike, zapletenih elektronskih pripomočkov in vse večja gostota prometa.

V preteklosti smo vam že svetovali, kakšen avtomobil naj torej kupi in uporablja starejši voznik. Izbire na avtomobilskem trgu je danes veliko. Navsezadnje se je tudi najbolj vroč trend manjših športnih terencev, ki jih imajo danes že praktično vsi pomembnejši proizvajalci, začel prav z mislijo na starejše. Vstopanje v takšne avtomobile je veliko lažje, hrbet pri tem manj trpi. Veliko boljša je tudi preglednost.

Med tehničnimi pripomočki bi svetovali:

- izbiro sprednjih in zadnjih parkirnih senzorjev - kamero za vzvratno vožnjo - samodejni menjalnik - večja vzvratna ogledala - odpiranje vrat pod širokim kotom - po višini nastavljiv sedež - nizen nakladalni rob pri zadnjih vratih

Čeprav statistično raziskave govorijo o rizični prometni skupini in so pogostejši zdravniški pregledi predvsem domena samoiniciative starostnikov in vesti njihovih osebnih zdravnikov, moramo vendarle poudariti, da so lahko starostniki nad 70. letom tudi zelo simpatični vozniki. Samo poglejte 73-letnega Janka Razpeta v njegovi volgi GAZ 24 ali navdušenje upokojencev, ki smo jih zapeljali z ameriško legendo chevrolet camarom...