Dvajset let po Senni: varnostni ukrepi, da se Imola 1994 ne ponovi

Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo dotrajani volanski obroč počil

Okoliščine smrti Ayrtona Senne na črno nedeljo 1. maja leta 1994 v Imoli niso bile nikoli popolnoma pojasnjene in dokazane. Usodno okvaro, ki je Senni onemogočila upravljanje z Williamsovim bolidom FW16 v ovinku Tamburello, enem najhitrejših v celotni sezoni F1, naj bi zakrivila poškodba volanskega droga.

Za dirkalnik sta bila odgovorna tehnični direktor Patrick Head in konstruktor Adrian Newey. Dirkalnik je poganjal Renaultov motor V10 z močjo okrog 820 "konjev". Dirkači Williamsove ekipe, na čelu s Senno, so v začetku sezone 1994 močno kritizirali dirkalnik in njegovo težko vodljivost.

Po preiskavi Sennovega williamsa so našli zlomljen volanski drog, za katerega pa stoodstotno niso ugotovili, ali se je zlomil že pred nesrečo ali pa v njej. Material je bil dotrajan in tudi Newey je pozneje priznal, da je bilo le vprašanje časa, kdaj bo počil.

Dirkač mora biti sposoben iz kokpita pobegniti v petih sekundah

Osnova današnjih varnostnih standardov v dirkalniku F1 je monokok, ki ga sestavljata tako imenovana varnostna celica in dirkačev kokpit. Ta monokok je tudi osnova šasije, saj sta motor in sprednje podvozje nameščena neposredno nanj.

Skozi voznikov prostor ne smejo peljati cevi z gorivom, oljem ali vodo. Dirkačev kokpit mora biti pri volanskem obroču širok vsaj 50, pri nogah pa 30 centimetrov. Povprečna temperatura v kokpitu znaša okrog 50 stopinj Celzija.

Odprtina kokpita je danes dolga 85 centimetrov in pri volanskem obroču široka vsaj 45 centimetrov. Voznik mora biti sposoben kokpit, pri tem pa le odpeti varnostni pas in odstraniti volanski obroč, zapustiti v petih sekundah.

Voznikova celica je obdana s posebnimi materiali, ki ob nesreči vsrkajo energijo in zmanjšajo obremenitev na telo dirkača. Okrog celice je nameščena šest milimetrov debela plast iz karbona in zilona, materiala za izdelavo neprebojnih jopičev.

Vse od leta 1999 mora biti dirkačev sedež odstranljiv. Tako lahko reševalci dirkača odstranijo skupaj s sedežem in zmanjšajo možnost poškodb hrbtenice.

Elektronika meri pojemke in vodstvu dirke sporoči potencialno resnost trčenja

Ob vsaki dirki formule 1 so danes ves čas pripravljena štiri reševalna (gasilci, oprema za rezanje) in dve zdravniški vozili. V njih so urgentni zdravnik, štirje medicinski delavci in voznik. Vsako mesto na dirkališču lahko dosežejo v pol minute.

Ves čas med dirko ob koncu boksov v svojem avtomobilu čaka tudi FIA medicinski delegat Ian Roberts. Ko prispe do razbite formule, mu poseben sistem, ki beleži hitrost pri trčenju in pojemke na telo, nudi prvo informacijo o resnosti trčenja in poškodb.

V okolici dirkališča je pripravljenih še več vozil (v Monaku tudi potapljači) in dva helikopterja. Če ta zaradi zelo slabega vremena ne bi mogla poleteti, dirke ne bi začeli.

Stene dirkačeve celice prenesejo obremenitev 250 ton

Trdnost bolidov formule 1 in dirkačeve celice morajo pred uporabo testirati v frontalnem, stranskem in vzvratnem trku. Voznikova celica mora ostati nepoškodovana.

Skupaj z lutko šasija med varnostnim trkom tehta 780 kilogramov. Čelni trk simulirajo pri hitrosti 54 kilometrov na uro, stranskega pri hitrosti 36 kilometrov na uro in vzvratnega pri hitrosti 39 kilometrov na uro. Relativno majhne hitrosti omogočajo visoko natančnost meritev, med katerimi pojemek na prsi lutke ne sme preseči 60 G v treh milisekundah.

Stene dirkačeve celice morajo danes prenesti obremenitev, ki je enakovredna masi 250 ton.

Poleg dinamičnih opravijo tudi trinajst statičnih testov obremenitev posameznih delov dirkalnika. Površine se lahko deformirajo le v določenih mejah.

Kubica preživel neverjetni težnostni pospešek 28 G!

Ko je Robert Kubica leta 2007 v Kanadi doživel eno najbolj silovitih nesreč v formuli 1, je na svojem telesu čutil silo kar 28 G. Piloti v svetovnem prvenstvu Red Bull Air Race so v preteklosti med dirko dosegli silo do 12 G. Kubica je prav zahvaljujoč varnostnemu napredku iz razbitega Williamsovega dirkalnika stopil le z zvitim gležnjem.