Nemci imajo dvakrat višje mesečne plače, a plačujejo cenejše gorivo kot Slovenci

Nižje cene nafte v ZDA že vrnile vero v večje avtomobile

Padanje cen nafte na svetovnih trgih se še vedno ni ustavilo in enako velja tudi za cene pogonskih goriv. Na avtomobilskem salonu v Detroitu so v ospredje že stopili zmogljivi športni avtomobili in energijsko požrešni veliki ameriški poltovornjaki, kar je na eni strani pokazatelj gospodarske konjunkture, a tudi ugodnejših cen goriva. Čeprav za zdaj ne moremo govoriti o dolgoročnem trendu, je že nekajmesečno padanje cen goriva poskrbelo za psihološki učinek. Američani se spet vozijo več, enako velja tudi v Evropi.

Kdor skrbno išče, v Avstriji in Nemčiji že najde bencinski servis s ceno dizelskega goriva, nižjo od enega evra

V Nemčiji je včeraj cena dizelskega goriva ponekod padla tudi pod magično mejo enega evra, že pred tedni smo o takšnih primerih poročali tudi iz Avstrije.

Tako v Nemčiji kot Avstriji se na drugi strani vse večja nihanja med najnižjo in najvišjo dnevno ceno goriva, ki zlahka preseže 20 centov za liter goriva. Še večja so odstopanja v Italiji. Nemci poročajo, da so se njihovi vozniki že navadili in gorivo točijo popoldan, ko je to cenejše kot navsezgodaj zjutraj. Pri naših severnih sosedih cene goriva zamrznejo ob 12. uri.

V Avstriji za 50-litrsko posodo bencinskega goriva trenutno v povprečju odštejejo okrog 57 evrov, v Sloveniji pa za primerjavo 63, v Nemčiji 65 in v Italiji celo 78 evrov.

Naši severni sosedi so kljub nižjim cenam goriva nezadovoljni nad visokim davkom pri nakupu oziroma registraciji vozila, zaradi česar naj bi bil strošek lastništva avtomobila realno višji kot v Nemčiji.

V Sloveniji smo bencin za manj kot evro zadnjič točili pred skoraj šestimi leti

V Sloveniji je bilo mogoče 95-oktanski neosvinčen bencin zadnjič za manj kot evro točiti v prvi polovici aprila leta 2009, dizelsko gorivo pa še mesec pozneje. Čeprav so cene pogonskih goriv močno padle v zadnjem obdobju močno padle tudi pri nas, je 50-litrska posoda za bencinsko gorivo danes še vedno deset evrov dražja kot pred slabimi šestimi leti.

Kljub nižjim cenam goriva imajo še vedno potencial alternativni viri energije. Bolj kot elektrika (predvsem zaradi dražji avtomobilov), se uveljavlja avtoplin. Po analizi Wall Street Journala Slovenija spada med države, ki imajo pozitivne učinke zaradi nižjih cen surove nafte. V to skupino spada večina industrijsko razvitih in najpomembnejša hitro rastoča gospodarstva. Pozitivni učinek pri bruto domačem proizvodu so ocenili na 1,4 odstotka, pri Banki Slovenija pa realen vpliv ocenjujejo na manj kot odstotek.

Po osmih letih spet ideje o bencinskem centu, bo ta rešil financiranje vzdrževanja državnih cest?

Slovenci pa nimamo le najdražjega goriva med vsemi sosednjimi državami, temveč vozimo tudi po vse slabših cestah. Direkcija za ceste že dolgo opozarja na skrajno resno stanje, državo je k vlaganju v infrastrukturo nedavno pozvala tudi Agencija za varnost prometa. Združenje občin Slovenije poziva k uvedbi tako imenovanega bencinskega centa. Po njihovem predlogu bi v letu 2015 bencinski cent znašal 4,5 centa na liter motornega bencina in plinskega olja za pogonski namen ter 0,135 centa na kilogram utekočinjenega naftnega plina za pogonski namen. V prihodnjih letih bi se znesek zvišal na devet centov na liter oziroma na 2,7 centa na kilogram.

To je le ena izmed idej za zbiranje stalnih virov financiranja vzdrževanja šest tisoč kilometrov državnih cest. V Sloveniji smo bencinski tolar, ki je predstavljal temeljni vir vzdrževanja in gradnje avtocest, plačevali od leta 1998 do leta 2008. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je bilo v desetih letih po zaključnem računu izplačana dobra milijarda evrov.