Je primorka že postala vsakodnevna tempirana prometna bomba?

Voznik tovornjaka trčil v romunsko dacio logan, so mesto ustavitve pred tem ustrezno zavarovali?

Policija je danes uradno razkrila okoliščine včerajšnje hude prometne nesreče med Lomom in Uncem, v kateri so življenje izgubili štirje romunski državljani. Kljub intenzivnemu iskanju, na pomoč jim je priskočil tudi helikopter letalske enote, za zdaj niso našli voznika v prometni nesreči udeleženega tovornega vozila. Kot je povedal direktor družbe, katere tovornjak je bil udeležen v nesreči, je šlo za zelo izkušenega voznika z več kot 25 let dolgim stažem poklicnega voznika.

Voznik tovornjaka naj bi po navedbah policije vozil z neprilagojeno hitrostjo in zato trčil v romunsko dacio logan, ki je bila ustavljena na pasu za počasna vozila. Voznik naj ne bi niti zaviral, zato lahko predvidevamo, da Romuni mesta ustavitve tudi niso ustrezno zavarovali. Njihov avtomobil je tovornjak povsem stisnil ob obcestne skale. Pred nesrečno dacio je na odstavnem pasu stal še romunski volkswagen golf, oba potnika v njem pa v trčenju nista bila težje poškodovana.

Na tem mestu ima avtocesta v eno smer tri vozne pasove, skrajno desni je torej namenjen najpočasnejšim vozilom. Odstavnega pasu tam ni. Že lanski primer, ko je tovornjak pri Vranskem zadel v kombi na odstavnem pasu in pri tem ubil dva policista in policistko, kaže na veliko izpostavljenost vseh stoječih vozil na odstavnem pasu. Svoje poleti dodajo visoke temperature, zaradi katerih se med vožnjo pripeti več tehničnih okvar kot v preostalih delih leta.

Policija svari pred ustavljanjem na odstavnem pasu

Po navedbah policije so najhujše kršitve na avtocestah prevelika hitrost, prekratka varnostna razdalja, vzvratna vožnja, prehitevanje po desni strani, hoja po avtocesti, vožnja v nasprotno smer in ustavljanje na odstavnem pasu, kadar to ni nujno.

Kot poudarjajo na policiji, je vseh "sedem smrtnih grehov" na avtocesti izjemno nevarnih za vse udeležence v cestnem prometu!

Na odstavnem pasu avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen v sili. Tudi na vozišču avtoceste in ceste, rezervirana za motorna vozila, je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje. Voznik lahko svoje vozilo ustavi na parkirnih prostorih počivališč, nikakor pa ne na odstavnih pasovih ali celo na vozišču.

Dnevni migranti, veliko tovornega prometa na osi vzhod-zahod, poleti svoje dodajo turisti …

Predvsem ob poletnih mesecih velja primorska avtocesta (ob ljubljanski obvoznici) za prometno najbolj izpostavljen cestni odsek v Sloveniji. Njen najbolj obremenjen del je prav iz Ljubljane do Logatca, kjer se turistom na cesti pridružijo tudi vsakodnevni delovni migranti. Na odseku avtoceste A1, ki povezuje naš vzhod z zahodom, je tudi največ tovornega prometa.

"V zadnjih letih se je zaradi širitve Evropske unije na vzhod zelo razvil mednarodni promet na osi vzhod‒zahod. Na Primorsko se steka tudi veliko prometa z juga in severa Slovenije. Največ povprečnega letnega dnevnega prometa je na ljubljanski zahodni obvoznici, sledijo pa drugi deli ljubljanske obvoznice in primorska avtocesta, predvsem med Ljubljano in Logatcem," pravi Brane Nastran, vodja prometno-informacijskega centra.

Kot dodaja Nastran, izkušnje njegove ekipe razkrivajo, da povečan promet pomeni večjo verjetnost izrednih dogodkov in napak voznikov. Svoje dodaja tudi psihološki učinek na mimovozeče voznike, ki opazujejo izredne dogodke in nesreče, zanemariti pa ne moremo niti ozkih prometnih grl.

Ob daljšem zaprtju primorske avtoceste se "ustavi pol Slovenije"

Statistično je lani prav na primorski avtocesti tudi nastalo največ zastojev, ki so bili dolgi vsaj 500 metrov in več. Avtocesta je najbolj obremenjena poleti, ko se v Ljubljani združi turistični promet štajerske in gorenjske avtoceste. In ko se tako v na enem mestu združita skoraj polno obremenjeni avtocesti, so poleti prometni zastoji skoraj neizogibni. Vsaka že najmanjša prometna nesreča pa v prvem delu primorske ceste, kjer je torej poleg turističnega zelo obsežen tudi vsakodnevni migracijski promet, povzroči nekajkilometrski zastoj. Če se pripeti hujša nesreča, tako kot včeraj pri Lomu, se zaradi ohromljenosti ustavi "skoraj pol Slovenije".

"Primorska avtocesta je blizu svoje omejitve. Letno naj bi dvopasovna avtocesta sprejela okrog 60 tisoč vozil. Na ljubljanski obvoznici imamo tako količino vozil trenutno v povprečju vsak dan, kaj šele ob najbolj obremenjenih dnevih," razkriva Nastran.

Primorsko avtocesto A1 je med odseke z najpogostejšimi prometnimi zastoji uvrstil tudi nemški avtomobilski klub ADAC.

Tretji vozni pas še ni realnost, ostane slovenskim voznikom le ovinkasta cesta čez Rakitno?

Strokovnjaki se strinjajo, da bi Sloveniji zelo prav prišlo več šestpasovnih odsekov avtoceste. Med Ljubljano in Logatcem je tak na primorski avtocesti le na vrhniškem klancu. Ker je Evropa sofinancirala le gradnjo protihrupnih ograj, so zdajšnja gradbena dela med Brezovico in Vrhniko namenjena le njihovi postavitvi in ne potrebnemu tretjemu voznemu pasu.

V primeru prometne nesreče in dolgih zastojev tako realnost primorske avtoceste ostaja mrzlično iskanje nadomestnih cest proti Primorski. Včerajšnji dogodek je ponovno pokazal, da vzporedna regionalna cesta ne more sprejeti tako velikega števila avtomobilov, saj se je promet za nekaj časa tam skoraj povsem ustavil. Vozniki bodo v prihodnje zagotovo pogosteje uporabljali cesto Brezovica-Horjul-Vrhnika in Vrhnika-Zaplana-Logatec, prav tako pa tudi povezovalno cesto med Brezovico in Uncem, ki pelje prek Rakitne.