Ali so počasnejši motocikli res varnejši?

Po cesti vozijo izjemno različni skuterji – od takšnih, ki zmorejo 25 kilometrov na uro in jih lahko poganja tudi elektrika, do takšnih, ki se peljejo kot motocikel in presegajo 200 kilometrov na uro. In čeprav je na videz zmogljivejši dvokolesnik nevarnejši, v praksi hitro ugotovimo, da to ni res.

Nekaj dni smo preživeli na 50-, 100-, 150-, 350-, 400-, 500- in 600-kubičnih skuterjih in ugotavljali, kdaj smo se počutili najbolj varno.

Poglejmo konkretno:

Skuter z najvišjo hitrostjo 25 kilometrov na uro ni problematičen, ker vozi le v mestu po kolesarskih stezah in s preostalim prometom praktično nima stika.

S petdesetkubičnim pa so že težave. S končno hitrostjo pod 50 kilometri na uro je namreč na mestnih vpadnicah v napoto avtomobilom, ki lahko vozijo 60 in celo 70 kilometrov na uro. Zunaj mesta pa jih drugi udeleženci v prometu prehitevajo z dvakrat višjo hitrostjo.

Stokubični je kos vsem mestnim zahtevam, zunaj naselja smo obsojeni na kolono, na avtocesti pa lahko zaidemo v težave (med tovornjake).

Maxi skuterji teh težav nimajo, dosegajo pa dovolj visoke hitrosti, da so zaradi tega lahko nevarnejši v rokah neizkušenega voznika.

Kaj je pametno?!

Zmogljivejši motor pomeni varnejše prehitevanje, saj smo manj časa na levem pasu in obenem smo deležni manj prehitevanja "od zadaj", kar zmanjšuje faktor tveganja. Zavedati se je treba še tega, da imajo zmogljivejši skuterji običajno učinkovitejše zavore in boljšo ciklistiko, zaradi česar so v prometu varnejši.

Seveda je logično, da začetnik ne more upravljati zmogljivih strojev, še bolj je jasno, da tega ne sme (zasanjan) najstnik. Zato je omejitev hitrosti nujna. A po drugi strani so vozila, ki dosežejo 45 kilometrov na uro in morajo voziti po mestnih vpadnicah, kjer je omejitev 60 ali 70 kilometrov na uro, ogrožena, ker ovirajo promet.

Glede na to, da s kolesom dosežemo hitrost 50 kilometrov na uro (na kolesarski stezi tega seveda ne smemo), bi bila morda prava odločitev omejitev hitrosti na 60 kilometrov na uro, kar bi zmogel praktično vsak 50-kubični skuter, če bi bilo to dovoljeno.

Kaj pa je cenovno ugodnejše?

Če vzamemo za primer Aprilio, ki ponuja dva po dimenzijah in videzu skoraj identična skuterja majhne in "srednje" prostornine, vidimo, da za dvakrat zmogljivejšega in dvakrat hitrejšega plačamo le 200 evrov več. Scarabeo 50 stane 2.290 evrov, scarabeo 100 pa 2.490 evrov.

Razlika v ceni registracije je tudi zanemarljivih 40 ali 50 evrov, bistveno pa stvar podraži, če nimamo izpita kategorije A1, ki dovoljuje vožnjo motorjev z od 50 do 125 kubičnih centimetrov. Stroški teorije, takse, prve pomoči in zdravniškega pregleda so namreč okoli 200 evrov, praktični del z 21 urami pa vsaj 600 evrov. Skupno to pomeni, da je ne glede na ceno 100-kubični skuter lahko tudi do 900 evrov večji strošek.