Spotkast
Petek, 16. 10. 2026, 5.45
1 day, 9 hours
Menopavza: več razumevanja in manj tabujev
Menopavza: kaj se dogaja z ženskim telesom in kako prepoznati prve znake
Utrujenost pripišemo napornemu tednu, slab spanec stresu, razdražljivost preobilici obveznosti. Ko se težje zberemo ali imamo občutek, da se v svojem telesu ne počutimo več povsem tako kot nekoč, pa si pogosto rečemo, da potrebujemo samo malce počitka. Toda kaj, če se za spremembami, ki jih dolgo pripisujemo tempu življenja, skriva nekaj drugega?
Menopavza ne pride nujno z enim samim jasnim znakom, ob katerem bi ženska takoj vedela, kaj se dogaja. Spremembe se lahko začnejo že v perimenopavzi in so pri vsaki ženski drugačne. O tem, kaj se v obdobju prehoda v menopavzo pravzaprav dogaja z ženskim telesom, zakaj se lahko pojavijo vročinski oblivi in nočno potenje ter kako lahko vplivajo na vsakdanje življenje, sta v Spotkastu z Evo Cimbola odkrito spregovorili Hajdi Korošec Jazbinšek ter izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
Kaj sploh je menopavza in kdaj se lahko začnejo prve spremembe?
Ko govorimo o menopavzi, imamo pogosto v mislih daljše obdobje sprememb, strokovno pa ima izraz menopavza precej natančen pomen. Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić pojasnjuje, da je menopavza po definiciji zadnja menstruacija v življenju ženske, pri čemer lahko šele za nazaj ugotovimo, da je bila res zadnja – ko menstruacije ni bilo 12 mesecev.
Spremembe pa se lahko začnejo že precej prej, v perimenopavzi. Nekatere ženske najprej opazijo spremembe menstrualnega cikla, druge slabše spijo, občutijo več utrujenosti, spremembe razpoloženja ali težave s koncentracijo, pojavijo se lahko tudi vročinski oblivi in nočno potenje. "Vsaka ženska ima svojo zgodbo," v pogovoru večkrat poudari Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
Ko utrujenost ni več samo posledica napornega tedna
Kako težko je prve spremembe ločiti od običajnega življenjskega tempa, dobro pokaže tudi izkušnja Hajdi Korošec Jazbinšek. Danes ima 47 let, je mama dveh otrok, vodi svoje podjetje in živi v precej intenzivnem vsakodnevnem ritmu. Utrujenost zato zanjo dolgo ni bila nič nenavadnega.
"Po štiridesetem letu sem začela opažati, da je nekaj drugače. Predvsem sem opazila neko nervozo v sebi, da me je nekaj hitreje vrglo iz tira ali razjezilo, pa sicer nisem takšen človek. Ne nazadnje v tem obdobju začenjaš postajati oseba, kakršna sploh nisi."
Vsake utrujenosti, slabega spanca ali razdražljivosti seveda ne gre samodejno pripisati perimenopavzi. Prav zato je pomembno svoje telo opazovati in biti pozoren na spremembe, ki vztrajajo. Hajdi Korošec Jazbinšek se je, ko je spremembe opazila pri sebi, obrnila na svojo ginekologinjo. Ob tem je v pogovoru poudarila še nekaj, kar danes pogreša: da se o tem obdobju ni mogla pogovoriti z mamo. "Zelo mi je žal, da sem tako zgodaj izgubila mamo, da se nisem mogla z njo pogovoriti o tem njenem obdobju. To se mi zdi zelo pomembno. Mame, pogovarjajte se s hčerkami. Povejte jim, kako ste doživljale to obdobje, kdaj se je začelo. Jaz tega nisem vedela, ker se z mamo o tem nisem imela časa pogovoriti, in žal mi je, da je tako."
Vročinski obliv ne pomeni, da nam je nekaj minut vroče
Med najbolj prepoznavnimi simptomi menopavznega prehoda so vročinski oblivi in nočno potenje. Toda kaj se pravzaprav zgodi v telesu, ko nas nenadoma oblije vročina, čeprav v prostoru ni vroče? "Naš termoregulacijski center, ki je zelo pod vplivom estrogena, se začne obnašati po svoje. Pred menopavzo ga estrogen lepo nadzira in nam sproži ta odziv odvajanja toplote takrat, ko je zunaj vroče ali ko stopimo v savno. Problem v perimenopavzi in potem še po menopavzi pa je, da se ta regulacijski center obnaša po svoje in kar naenkrat sproži to reakcijo. Podnevi, ponoči, ko je vroče, ko je mrzlo," pojasnjuje dr. Nataša Tul Mandić. Telo lahko tako sproži odziv, s katerim želi oddati toploto, čeprav zanj ni očitnega zunanjega razloga. Žile se razširijo, pojavita se občutek vročine in potenje. Posebej obremenjujoče je lahko nočno potenje.
"Ponoči se ženske zaradi vročinskih oblivov zbudijo. Čeprav je v sobi lahko hladno, se v trenutku spotijo po vsem telesu. In to tako močno, da se morajo preobleči. Nekatere celo zamenjati rjuhe. Traja lahko kar nekaj časa, da se potem ohladijo, umirijo, nekatere se gredo oprhat. To ženskam razbije noč, saj se lahko zgodi večkrat v isti noči, pri nekaterih pa se ponavlja tudi več noči zapored."
Prav ponavljanje je tisto, zaradi česar nočno potenje ni zgolj neprijetnost. Če večkrat prekinja spanec, lahko vpliva tudi na počutje, koncentracijo in na funkcioniranje naslednji dan.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Po besedah dr. Nataše Tul Mandić ni treba iskati meje: "Kadarkoli se ženska odloči, je prav, da ukrepa. Super je, če gre na pregled k svoji ginekologinji in se pogovori. Tudi osebni zdravniki so izjemno pomembni in imajo ogromno možnosti ukrepanja, pomoči in usmerjanja, tako da ko začutimo, da nismo v redu, povejmo."
Pomembno je povedati, katere spremembe opažamo in predvsem kako vplivajo na naše življenje. Obisk pa se ne začne nujno z zapletenimi preiskavami. "Kakšne so njene težave, katere težave jo najbolj ovirajo, katere so tiste, ki so težave, pa sploh še ni ugotovila, da so," pomen pogovora opiše dr. Tul Mandić.
Za vse ženske ne obstaja enaka rešitev
Danes obstajajo različni načini obravnave menopavznih simptomov. Mednje spadajo prilagoditve življenjskega sloga in drugi nefarmakološki pristopi, pa tudi hormonske in nehormonske možnosti zdravljenja. Pri vročinskih oblivih in nočnem potenju so danes med možnostmi zdravljenja tudi nove nehormonske terapije, o katerih se lahko ženske posvetujejo s svojim zdravnikom.
"Univerzalnih receptov ni. Ni nujno, da bo tisto, kar pomaga tebi, pomagalo meni ali pa njej. Ni nujno, da bo šport, ki veseli tebe, veselil tudi mene. Mogoče bo šel meni tako na živce, da bom bolj znervirana, namesto da bi imela koristi od tega športa. Vsaka mora zase ugotoviti, kaj ji najbolje pomaga. Zdravniki pa imamo na voljo določena zdravila, ki takšne težave rešujejo," poudari strokovnjakinja.
Izbira obravnave je individualna ter med drugim odvisna od izraženosti simptomov, zdravstvenega stanja, življenjskih okoliščin in preferenc posamezne ženske.
Zakaj o menopavzi še vedno govorimo prepozno
O menstruaciji se dekleta začnejo učiti že zelo zgodaj. O nosečnosti in porodu obstaja ogromno informacij. Menopavza pa pogosto ostaja nekje na robu, vse dokler se ne začne dogajati nam samim. Hajdi Korošec Jazbinšek na obdobje, v katerem je danes, gleda precej drugače: "Jaz gledam na to tudi kot na neko dobro obdobje, neko zrelo obdobje. Pri letih, v katerih sem zdaj, so tudi prednosti. Mislim, da sem toliko dozorela, da znam reči ne, da znam presoditi, kaj mi ustreza in kaj mi ne."
Menopavzne spremembe se lahko dotaknejo tudi partnerskega odnosa, družine, dela in družabnega življenja, zato je pomembno tudi razumevanje okolice. "Vsaka mora to prepoznati pri sebi, mora iti do nekoga, ampak ko to prepoznamo pri prijateljici ali ko partner to prepozna, pomagajmo. Ni vedno tako preprosto reči: 'Naročila se bom pri ginekologinji in vse bo v redu.' Ni vedno za vse preprosto. Ta družbena pomoč je izjemno pomembna. Še več pomeni tista res konkretna podpora, ko te nekdo prime za roko, gre s tabo na sprehod, ti prisluhne in se s tabo začne pogovarjati," poudarja dr. Tul Mandić.
Več ko bomo o menopavzi govorili, manj verjetno je, da bo naslednja generacija žensk ob prvih spremembah ostala z vprašanjem: Zakaj mi tega ni nihče povedal prej?
Menopavza ni konec ženskosti
Hajdi Korošec Jazbinšek je ob koncu pogovora povedala: "To je pač obdobje, ki ga zdaj prestaja tisoče in tisoče žensk, ga je v preteklosti in ga bo v prihodnosti. In ni noben bavbav. Nič ni takega, da bi se morale bati. Gre samo za to, da imamo zdaj res možnosti in vzvode, da si te stvari lahko olajšamo. S pogovorom, potem pa s pravilnim ukrepanjem. Zdi se mi, da lahko vse naredimo to, da se bomo počutile bolje."
Menopavza je naravno življenjsko obdobje, vendar to ne pomeni, da moramo težave prestajati v tišini. Če vplivajo na kakovost življenja, se je o njih smiselno pogovoriti z ginekologom ali zdravnikom družinske medicine. Dr. Nataša Tul Mandić je Spotkast sklenila z mislijo:
"To je izjemno pomembno obdobje, lahko je boljše kot marsikatero prej. Poskrbimo zase in obdobje nam bo vrnilo tako."
Več razumevanja lastnega telesa, več odkritega pogovora in manj tabujev lahko pomeni tudi to, da v novo življenjsko obdobje ne vstopimo s strahom, ampak z več znanja o tem, kako lahko poskrbimo zase.
Vsebina je nastala v sodelovanju z družbo Astellas.
