Planica
Peter Prevc
Nedelja, 24. 3. 2024, 14.18
1 mesec
Pogovor s Petrom Prevcem po koncu kariere
Ganljivo slovo Petra Prevca, ki ni mogel zadržati čustev: Čudovito, kaj naj rečem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,85
Peter Prevc z ženo Mino, ki mu je vselej stala ob strani.
Konec je. Slovenski skakalni šampion Peter Prevc je prečkal ciljno črto in zaključil skakalno pot, na kateri je spisal številne presežke in postal vzor mlajšim generacijam. Ob slovesu pred planiškim avditorijem so ga premagala čustva. Srce mu je zaigralo in hkrati je priznal, da je pred zadnjim skokom čutil nekaj pozitivne tesnobe.
"Do konca tekme je bilo super. Vse je bilo kot ponavadi. Hvaležen sem, da so me pustili, da je ritem tekme potekal kot vsakič. Da sem bil v svojem protokolu, ritmu, z ekipo med celotno tekmo. In da sem dosegel dober rezultat," je številnim slovenskim medijem v izteku Letalnice bratov Gorišek v Planici sprva dejal Peter Prevc.
Peter Prevc ni mogel zadržati čustev
V središču pozornosti je bil. Zaključil je bogato športno pot in to na najlepši mogoči način. V petek mu je uspelo še enkrat stopiti na najvišjo stopničko odra za zmagovalce na posamični preizkušnji, dan pozneje je bil z ekipo drugi, nedeljo pa je končal na šestem mestu in bil tretji letalec zime ter peti v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je bila njegova najboljša sezona po sanjski 2015/16.
"Čudovito. Kaj naj rečem. Kot se spodobi."
"Ko sem pri zadnjem skoku prišel na vrh, me je prešinilo, da je to res zadnjič. Čutil sem nekaj nad želodcem, kot bi me stiskalo, le da je bilo pozitivno. Pred preizkusno serijo so mi rekli, samo še trije. Nisem pa dojemal tega kot velik konec nečesa," je delil svoje občutke pred zadnjim skokom v karieri.
Po vseh podelitvah, pri katerih smo kar štirikrat poslušali avstrijsko himno, se je začel spektakel, nabit s čustvi. V slovo Petru Prevcu. Planica je jokala, kot je že dal vedeti v Sportalovem intervjuju: "Čudovito. Kaj naj rečem. Kot se spodobi."
O tem, kakšen film se mu je odvrtel med ceremonijo, je dejal: "Koliko ljudi, spoštovanja drug do drugega, podpore, navijanja, hvaležnosti, vsega je bilo toliko, da sem bil ponosen, ko sem se sprehajal."
"Vesel sem, da lahko to delim s sinom Ludvikom"
Največji podporniki so mu v izteku letalnice stali ob strani. V prvi vrsti žena Mina ter otroka Ludvik in Oskar, ki bodo zdaj lahko v polni meri zaživeli družinsko življenje: "Ne vem, kako Oskar dojema vse to. Ludvik je zelo ponosen in zelo dobro ve, za kaj gre. Vesel sem, da lahko to delim z njim."
Peter s sinovoma Ludvikom in Oskarjem
Ko je bil v središču pozornosti, se je spomin vrnil na leto 2016, ko je v Planici proslavljal z vsemi možnimi lovorikami, ki jih je v sanjski sezoni osvojil. Od velikega kristalnega globusa do zlatega orla za zmago na novoletni turneji, malega kristalnega globusa v razvrstitvi poletov in zlate medalje s svetovnega prvenstva v poletih na Kulmu: "Tista Planica je bila bolj evforična. Meni se je zdelo, da je bilo več evforije. Takrat sem zmagal na zadnji skok sezone. Ne vem, kaj je bilo drugače. Kar primerljiva je bila."
Peter se je poslovil na najlepši mogoči način, kot si ga športnik lahko zaželi. Na vrhuncu. Vse od naznanitve slovesa 6. februarja je njegova rezultatska krivulja skokovito narasla. Zabeležil je štiri druga mesta v svetovnem pokalu, se veselil zlate medalje na ekipni tekmi svetovnega prvenstva v poletih na Kulmu, prav v domači Planici pa mu je s petkovo zmago uspel veliki met: "Ko gre, je precej lažje ostati osredotočen. Je pa res odlično, da sem od novembra do zdaj bil na visoki ravni, oziroma mi jo je uspelo dvigovati do petkovega vrhunca. Petek je bil sanjski. Vse se je lepo izšlo. Danes je bilo precej podobno."
"Če sem se nekako bal tega trenutka, sem zdaj vesel"
V skakalni karavani ni bilo nikogar, ki se mu ne bi poklonil v zadnjih dneh, tednih, ko je bilo jasno, da bo 24. skočil marca zadnjič v karieri: "Zelo veliko mi pomeni. Ne bom rekel, da smo takšni prijatelji, da bi hodili na kosila. Med tekmami smo v svojih sobah. Počasi pa drug drugemu zlezemo pod kožo."
Ciljno črto je prečkal. Pri 31 letih se je tako zaključila bogata športa pot slovenskega šampiona, velikega človeka. O tem, kako se počuti, ko jo je prestopil, je odgovoril: "V resnici še ne vem. Zdi se mi, da zelo dobro. Če sem se nekako bal tega trenutka, ko bom tukaj in se bom zazrl v prihodnost in ne bom vedel, kaj je tam, se mi zdi, da sem zdaj vesel."
Dneva zanj še ni konec. Zvečer ga čaka še posebna zabava v dvorani v Kranjski Gori, kjer bo imel ob sebi vse, ki so mu stali ob strani v karieri. Ga pa čaka še ena naloga, preden se dokončno poslovi od skakalne reprezentance. Predati mora kapetanski trak. "Še to, ja … Razmišljam," je sprva na to temo dejal Peter in na dodatno vprašanje, komu ga bo dal, izstrelil: "Mislim, da vem, komu ga bom dal. In vse ob svojem času."
