Kolajne so čisti presežek, ne (še) stvarnost

Ključni poudarki

• Slovenska rokometna reprezentanca je tretjič nastopila na olimpijskih igrah.

• Po štirih zmagah v skupinskem delu (Brazilija, Egipt, Poljska in Švedska) in porazu proti Nemčiji je Slovence v četrtfinalu domov poslala Danska (37:30).

• Z uvrstitvijo v četrtfinale je Slovenija s šestim mestom presegla rezultat z OI 2000, ko je končala kot osma, in izkupiček z OI 2004, kjer se je poslovila že po skupinskem delu in bila 11.

• V polfinale olimpijskih iger so se uvrstile Francija, Nemčija, Poljska in Danska.

• Rokometna reprezentanca ostaja edina ekipa iz kolektivnega športa z uvrstitvijo na poletne olimpijske igre.

• Uradni cilj reprezentance je bila uvrstitev v četrtfinale. Igralci in trener pa niso skrivali, da se želijo bojevati za kolajne.

Resnično razumem rojenega šampiona Veselina Vujovića, ki do zdaj na olimpijskih igrah ni bil slabši kot četrti, kako besni po več kot prepričljivem porazu slovenske reprezentance v četrtfinalu olimpijskih iger proti Dancem. In razumem igralce, ki so na to priložnost čakali 12 let in kdo ve, kdaj se bo spet ponudila. Za zdaj je splavala po vodi, čeprav je bila pomembnost četrtfinalne tekme ena najbolj omenjanih tem med pripravami in na igrah.

O slovenskem slovesu od Ria

• Mladenič, ki je navdušil rokometni svet
• Anketa: "Smo šesta reprezentanca na svetu"
• Slovo kapetana s cmokom in solznimi očmi
• Zvezdnik Danske ve, kaj prestajajo Slovenci
• Danski stroj razplinil slovenske rokometne sanje

Da je igralcem manjkalo motiva, ne verjamem. Zakaj jim je zmanjkalo prave energije, da bi uprizorili bitko in obrambo, podobni kot na prejšnjih tekmah, je globlje vprašanje. Kompleks odločilnih tekem? Morda. Kot bi se Slovenci spotaknili ob kamen, za katerega so vsi vedeli, kje leži. Ne gre toliko za poraz, ampak za poraz z bistveno premalo izstreljenimi naboji.

Danci imajo tudi uradno najboljšega rokometaša na svetu Mikkela Hansena. Foto: Reuters Resna ekipa

Pa vendarle … Vemo, kdo je Danska? V zadnjih osmih letih je bila dvakrat evropski prvak, enkrat podprvak in enkrat druga na svetu. Tekem na izločanje, ki so bile tipa ''riovski'' četrtfinale, je odigrala ogromno.

Slovenija je s to generacijo odigrala dva četrtfinala svetovnih prvenstev (2013 in 2015). Ne glede na sive igre v skupini, kjer je Slovenija pravzaprav blestela in požela številne simpatije, je to Danska ekipa, ki je bistveno bolj vešča turnirskega sistema igranja, ki ima višino in moč.

Igre presenečenj

Pozabljamo, da je Slovenija na šestih tekmah v desetih dneh igrala z zunanjo vrsto, ki je imela v povprečju manj kot 190 centimetrov. Pozabljamo, da je priložnostni levi zunanji postal Marko Bezjak s 184 centimetri, ki je bil zame osebno eden najboljših igralcev in je spet potrdil, da mu brez sence dvoma pripada mesto v reprezentanci.

Hitro je ušlo iz spomina, da so Slovenci na poti do Ria izločili velesilo Španijo, pred tem z eliminacijo vselej močnih Madžarov v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2015 še pod Borisom Deničem poskrbeli, da naši sosedje o Riu niso mogli niti sanjati, kaj šele, da bi o njem razmišljali.

To so bile tudi igre velikih presenečenj. Na skoraj ponižujočem predzadnjem mestu je v Braziliji ostala Švedska, dežela z ne le slovito, ampak dobesedno zlato tradicijo ter serijo top igralcev. Da, premagali so jo tudi Slovenci in prekinili črno serijo s to skandinavsko reprezentanco. Navsezadnje je Poljska, ki so jo dva dneva prej Slovenci skorajda poteptali in pustili na vsega 20 golih, v četrtfinalu. Premagala je Hrvaško, ki je veljala za veliko favoritinjo. In, ne nazadnje, Slovenija je v sedmih mesecih od 14. mesta na evropskem prvenstvu napredovala do šestega na olimpijskih igrah.

Nesporni želji navkljub na igrišču ni bilo želenega odpora. Foto: Stanko Gruden, STA

Hiba zadnjih tekem

Gre za ekipe, ki obvladajo turnirski sistem. Določeni elementi so nakazovali, da se tudi slovenska forma skozi tekme vzpenja. A način igre reprezentance z večinoma nizkimi igralci zahteva več energije, zato je tudi utrujenost večja. Od tod verjetno tudi izvira mini slovenska serija. Dvoboj z Dansko je bil namreč že tretja zadnja tekma na velikem tekmovanju zapored, ki je Slovenci niso odigrali na ravni, kakršno so kazali prej – pred tem dvakrat z Nemčijo na svetovnem prvenstvu v Katarju in na evropskem na Poljskem.

Čaka se vrnitev Boruta Mačkovška. Foto: Vid Ponikvar Že Boris Denič je pred tremi leti na svetovnem prvenstvu v Španiji hudomušno, a hkrati resno dejal, da morajo imeti visoki ljudje več otrok. Slovenija ima visoke igralce, kar je super. A predvsem na položaju krožnega napadalca.

Vujović bo čakal na Boruta Mačkovška in njegovo formo v vseh pogledih. Ker mora. Nik Henigman, ki je debitiral pred dvema mesecema, ni imel in ni mogel imeti odločilne vloge. On je naložba za prihodnost.

Slovenija je večinoma igrala čvrst, bojevit, kombinatoren in všečen rokomet, a pomanjkanje resnih strelcev ji zaklepa bitke za medalje. Te so presežek, trenutno (še) ne stvarnost.

David ni kar takoj Goljat

Ne trdim, da robustnih ekip ni mogoče premagati s hitrostjo in spretnostjo, ki ju imajo Slovenci v izobilju. Navsezadnje so Slovenci to dokazali tudi v Riu. A v kontinuiteti treh, štirih tekem zapored gre skoraj za misijo nemogoče. Moč in višina imata v rokometu preveč pomembno vlogo. Še posebej, ko v kratkem času odigraš veliko tekem, ko dnevna pripravljenost kroji rezultat in ko imaš dejansko slab dan, tekmec pa vrhunskega. David ne premaga Goljata kar vsakokrat, ko se pomerita. In tudi ko ga, ne postane Goljat kar on sam.

Slovenci so ugnali tudi Poljake, ki so se uvrstili med štiri najboljše.

Samo za petimi na svetu

In navsezadnje: Slovenija je šesta ekipa olimpijskih iger. To je najboljši dosežek v zgodovini treh uvrstitev rokometašev pod olimpijske kroge in najboljši izmed vseh kolektivnih odprav, če prištejemo še hokejiste, ki so bili v Sočiju sedmi. Pred Slovenci so le Francija, Danska, Nemčija, Poljska in Hrvaška. Slabo? Nikakor. Ne le lepo, ampak tudi nujno je imeti visoke cilje. Treba pa se je zavedati tudi svojih omejitev. Slovenci so jih dolgo in dobro kamuflirali, v nedogled pa ne gre.

In še to: Nekaj ur pred tekmo članske reprezentance se je v polfinale uvrstila neka druga slovenska ekipa. Kadetska reprezentanca letnika 1998 in mlajših je v trilerju premagala Špance in se bo za vstop v finale evropskega prvenstva na Hrvaškem pomerila z gostitelji. Seveda ne enačim uspehov v mlajših in članskih selekcijah, morda pa bodo po dolini snedenih žgancev kateri od teh fantov ali mladincev, ki jim pripada tudi še Blaž Janc, nekoč tudi člani najboljše selekcije.