Slovo kapetana s cmokom v grlu in solznimi očmi

Po četrtfinalnem olimpijskem porazu proti Danski (37:30) je kapetan slovenske rokometne reprezentance Uroš Zorman potrdil slovo od izbrane vrste. "Ni lahko reči, da je vsega konec," je dejal in le stežka obvladoval izražanje čustev.

"Spet želite moj komentar?! Vprašajte kaj še koga drugega," se je pred dnevi, ko je slovenska rokometna reprezentanca z zmago proti Poljski sklenila skupinski del olimpijskega turnirja, pošalil Uroš Zorman in hitro sprejel odgovor, da bo v vlogi kapetana pred sedmo silo stopil le še na treh tekmah. Ta scenarij je vključeval slovenski preboj v polfinale in boj za kolajne. To je bila tudi tiha želja kapetana za njegov reprezentančni labodji spev. Ni ga dočakal v takšni obliki, saj je moral še pred polfinalom stisniti roko danskim tekmecem in se tako posloviti od olimpijskih iger in bogate reprezentančne kariere.

Za konec - pregoreli

"Kje je bila Slovenija? Ne vem. Pregoreli smo. Nismo delovali tako, kot bi morali. Še tisto, kar smo si ustvarili, smo zapravili. Škoda," se je poraza na svoji zadnji tekmi za izbrano vrsto dotaknil 36-letni Ljubljančan in dodal: "Pogrešal bom to reprezentančno druženje. Pogrešal bom 'klapo'. Vem, da bi lahko dosegli še kaj več. Lahko bi imel kakšno kolajno več. Toda, kot kaže, je moralo biti tako. Ničesar ne obžalujem. Odhajam s ponosom."

"Kje je bila Slovenija? Ne vem. Pregoreli smo." Foto: Stanko Gruden, STA

Znova podrt zid med rokometom in državo

Ob pogovoru o slovesu ni ostal ravnodušen. "Če bi mi pred odhodom v Rio nekdo ponudil slovo v četrtfinalu, bi ga sprejel. Zdaj pa vem, da smo si zaslužili več. Tega proti Danski žal nismo potrdili. Vseeno gremo lahko domov s čisto vestjo in dvignjeno glavo. V zadnjih mesecih smo poskrbeli za novo rokometno evforijo. Predvsem v zadnjih dveh tednih je Slovenija živela in dihala z nami. Podrli smo zid med Slovenijo in rokometom. Pokazali smo patriotizem, pripadnost, srčnost in borbenost. To so vrline, ki nekaj štejejo. Tega se v tridesetih minutah četrtfinalne tekme ne da uničiti. Verjamem, da je pred reprezentanti še svetla prihodnost," je ob snemanju kapetanskega traku dejal Zorman

17 reprezentančnih let

Kot rekorder je za Slovenijo odigral kar 224 tekem in ob tem zabil 519 golov. Nastopil je na kar štirinajstih velikih tekmovanjih, od tega sedmih evropskih in petih svetovnih prvenstvih, letošnje olimpijske igre pa so bile zanj že druge. "Kljub porazu so bili trenutki v Riu morda celo najlepši v moji karieri," je ob zadrževanju solz dejal kapetan, ki se je veselil tudi srebrne kolajne na domačem evropskem prvenstvu leta 2004 in četrtega mesta na svetovnem prvenstvu devet let pozneje. "Ni preprosto reči, da je vsega konec, a čas je, da gre reprezentanca naprej. Brez mene," pravi Zorman, ki je za Slovenijo prvič zaigral že leta 1999.

Od reprezentance se po 17 letih poslavlja. Foto: Stanko Gruden, STA

Kmalu tudi klubsko slovo?

Potem ko je slekel reprezentančni dres, se Zorman vrača v Kielce. S poljskim klubom, ki je tudi aktualni evropski prvak, ima namreč še enoletno pogodbo. Vseeno pa ne skriva, da se vse bolj bliža tudi trenutek za dokončno slovo. "V zadnjih mesecih sem dokazal, da še vedno lahko igram vrhunski rokomet. Poleg tega s prehrano in načinom življenja sledim svojim letom. Našel sem pravo pot. Dobro sem pripravljen. Nimam težav. A ni vse odvisno od mene. Otroka odraščata. Morda je zaradi tega čas, da razmišljam tudi o novi poti," je zadnji brazilski pogovor sklenil Uroš Zorman, ki se čez štiri leta morda utegne vrniti na olimpijsko sceno. V trenerski vlogi.