31. julija je napovedal dve ženski medalji v judu in to zapisal na steno

Ciril Počivalšek je dolgoletni prijatelj Marjana Fabjana. Skupaj sta se v osnovni šoli na pobudo sošolca Ladislava Žnidarja lotila juda, sodelovala pri postavitvi vadbenega centra na Lopati pri Celju, kjer že zmanjkuje prostora za pokale in odličja varovancev kluba Sankaku, ter zgradila tesno in pristno prijateljstvo.

Fabjan ga vpraša za mnenje, to mu največ pomeni

"Največ mi pomeni, ker me Fabi vpraša za mnenje in ga spoštuje," nam je povedal Počivalšek, nekdanji judoist, še vedno pa strastni navijač in ljubitelj juda, ki je sinoči v enem od lokalov na Lopati stiskal pesti za drugo slovensko olimpijsko medaljo v judu na letošnjih igrah pod petimi krogi.

• Ne prezrite: Obiskali smo znameniti vadbeni center Lopata pri Celju
• S poškodbo do olimpijske medalje, kje so meje?

V vadbenem centru na Lopati se o medaljah ne govori. Vsaj dokler jih ne osvojijo. Foto: Ana Kovač

O medaljah se na Lopati ne govori

Pravi, da ju je pričakoval. "Že 31. julija sem na desko v telovadnici, kjer smo imeli priprave, napisal, da bomo v Riu osvojili dve ženski medalji v judu. Nisem se zmotil," je ponosen na svojo napoved, ki jo je zapisal takoj po tem, ko je videl, kako se Ana Velenšek kljub hudi poškodbi kolena bori v parterni tehniki. Pred tem je bil glede Anine medalje skeptičen, priznava. Še posebej ob pogledu na njeno koleno (po prihodu iz Brazilije Velenškovo čaka operacija, op. a.). Bil je tudi zraven, ko so jo po poškodbi na pripravah v Španiji – njen krik bolečin se je menda slišal tudi zunaj športne dvorane – z rešilcem odpeljali v Barcelono, pa potem spet nazaj v Castelldefes, kjer so se zdravniki trudili sanirati nastalo škodo.

Marjanu Fabjanu, trenerju, zaslužnemu za vse slovenske olimpijske medalje v tej borilni veščini, svoje napovedi seveda ni zaupal. "Fabi bi znorel. Pri nas se namreč o medaljah ne govori," je pojasnil.

• Kako je videti bronasti nasmešek Ane Velenšek?
• Ne, noč ni odnesla slovenskih kolajn

Počivalšek in Fabjan v družbi nekdanjega trenerja ruske ženske ekipe in nekdanjega trenerja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Foto: Osebni arhiv

Naj bodo glave bistre

Kaj pa se potem zaželi za popotnico? "Jaz vedno rečem, upam, da bodo bistre glave, kar pomeni, da jih evforija ne bo ponesla. Da bi se izognili temu, jih Fabi vedno izolira, vzame jim tudi telefone in računalnike, da imajo svoj mir in si spočijejo glavo," je pojasnil.

Prepričan je, da je trener dekleti izvrstno pripravil na napore – Tina Trstenjak je v torek postala olimpijska prvakinja, Ana Velenšek pa si je čez dva dneva okoli vratu nadela bron – in da je bila predaja Velenškove v polfinalu pametna poteza. "S predajo se ni preveč izčrpala. Prepričan sem, da ji je Fabi naročil, naj se odloči za takšno potezo. Američanka Kayla Harrison (olimpijska prvakinja v letih 2015 in 2016) je razred zase in škoda bi bilo, da bi se Anka v borbi z njo fizično izčrpala," je povedal.

• Marjan Fabjan, zlatar, ki je zlato našel v judu
• Ana Velenšek, dekle, ki je plesalo pri Tinkari in Bepop in igralo harmoniko, je danes lastnica olimpijske medalje
   

Počivalšek in Fabjan sta svet juda spoznava istočasno. Od šestega razreda osnovne šole naprej. Foto: Osebni arhiv

Usodni šesti razred

Prijateljstvo s Fabijem, kot ga kličejo tudi njegovi varovanci, sam jim pravi učenci, sega v osnovno šolo. "Bila sva v šestem razredu, ko naju je sošolec Ladislav Žnidar - Šiš navdušil za judo. Še sam ne vem, kje ga je spoznal. Takrat ni bilo interneta in podobnih virov, kjer bi v hipu dobili informacije," se spominja Počivalšek.

Skupaj sta odraščala in trenirala v judoističnem klubu Ivo Reya. Ko se je Počivalšek poročil, Fabjan pa preselil v Avstrijo, nista več toliko tičala skupaj, a prijateljstvo sta ohranjala in negovala.

Nato je Fabjan konec 80. let predlagal, da bi ustanovili svoj klub, se Počivalšek, za prijatelje Cic, spominja začetkov, ki so v 20 letih privedli do vadbenega centra na Lopati. Tega zdaj poznajo judoisti po vsem svetu.

Trenažna dnevna soba in gozdno Zmajevo gnezdo

"Začelo se je s treningi v dnevni sobi, iz katere je Fabi odstranil vse pohištvo, in raslo naprej. Poleg Fabijeve domačije smo zgradili telovadnico. Zaradi velikega števila članov smo morali zgraditi še eno," pripoveduje. Vseskozi so treningi potekali tudi v gozdu, v kotičku, ki ga je Fabjan poimenoval Zmajevo gnezdo.

Klub, ki je imel od ustanovitvi 18 članov, jih ima danes več kot 350. Najmlajši se kalijo v judo malčku, ki ga vodi Fabjanova partnerica Simona, najbolj izkušeni in pripravljeni pa so v preteklih dneh nastopali na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru.

Naš sogovornik je sodeloval tudi pri prevozu znamenitega rdečega dvonadstropnega avtobusa (na Lopato so ga pripeljali iz Ljubljane), ki danes, parkiran za vadbenim centrom na Lopati, spominja na naslov olimpijske prvakinje. Tega je Urška Žolnir, danes trenerka moškega dela kluba Sankaku, osvojila na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. "Ogromno smo se namučili s tem avtobusom, a je bilo vredno. Fotografije, ki prikazujejo prevoz avtobusa do Lopate, danes visijo v avtobusu," pripoveduje.

Proti Tokiu?

Počivalšek, ki v Sankakuju danes pomaga kot voznik na priprave judoistov, poprime pa za vsako delo, ki se pokaže, ne verjame, da bi se Fabjan poslovil pred olimpijskimi igrami v Tokiu leta 2020. Že zdaj namreč provizorično sestavlja ekipo, ki bi svoj vrhunec lahko dosegla prav v deželi vzhajajočega sonca.

Prepričan je, da bo vztrajal kljub zdravstvenim težavam, ki so ga pestile tudi v Braziliji. Kot je namreč Fabjan sam povedal za STA, se je v noči pred nastopom Tine Trstenjak zbudil zaradi povišanega pritiska, to pa menda ni edina taka zdravstvena epizoda.

Počivalšek je Fabjana in njegovo varovanko takole fotografiral tik pred odhodom na letališče in potjo proti Riu de Janeiru. Foto: Osebni arhiv

"Fabi je judo"

"Fabi je judo in dokler bo fizično in umsko pri stvari, bo klub vodil tudi v prihodnje. Drugo ga ne zanima, še najmanj pa ga zanima denar. Njemu ni do luksuza. Še avta si nikoli ni kupil. Vedno kombi, zato da lahko prevaža druge," ga je pohvalil dolgoletni prijatelj.

"Ni kar tako častni občan Celja. Vedno pomaga ljudem, tudi tistim, ki so skrenili s poti. Vsakemu vedno da novo priložnost."

Fabjan ob uspehih pokaže tudi svojo mehko plat. Takole je v objem stisnil Ano Velenšek, judoistko, ki je na olimpijskih igrah z bronom dopolnila slovenski komplet medalj. Foto: Stanko Gruden, STA

Občutek za ljudi

Njegova trenerska prednost je v tem, da vsakega pozna do potankosti, da ima občutek za ljudi, da jih zna prebrati, prepoznati njihove namere. "Kar čuti, če nekaj ni v redu, ali ima tekmovalec težave v šoli ali doma, in na koncu vedno izve, kaj se skriva v ozadju," dodaja Počivalšek. "Zaveda se, da je talent samo osnova, vse drugo je trdo delo in odrekanje," dodaja.

Upa, da bo Fabjan o svojem življenju nekoč napisal knjigo. "Toliko je zgodb in anekdot, da bi jo moral. Pravi, da nikoli ni časa, a vseeno upam, da ga bo nekoč našel."