Petek, 23. 5. 2014, 9.40
6 let, 7 mesecev
Zapeljite se po sledeh ljubljanskih industrijskih zgodb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
V soboto, 24. maja, bo v okviru Kolesarskega festivala 2014 v Ljubljani potekala zgodovinsko in antropološko obarvana kolesarska tura s pomenljivim imenom Adijo, tovarna.
Po sledovih industrijskih zgodb vas bosta vodili antropologinja Nina Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino in Sonja Ifko s Fakultete za arhitekturo, ki bosta kolesarje seznanile z osnovnimi informacijami o arhitekturi, izkušnjah dela, oblikovanju tovarniških skupnosti in pomenu tovarne v družbi.
Kolesarska pot vas bo najprej vodila do Tobačne tovarne, ene najstarejših in največjih tovarn v Ljubljani, ki je v svojem času zaposlovala tudi do 2.500 ljudi in ki še danes pripoveduje zgodbo o cigararcah – tobačnih delavkah. Tobačna tovarna je zgleden primer klasične industrije, ki je zrasla v neposredni bližini železniških tirih in kjer so v času socialistične modernizacije delavke izdelale prve cigarete s filtrom – Filter 57.
Naslednja postojanka je Stara mestna elektrarna, ki je konec 19. stoletja pripomogla k modernizaciji Ljubljane. Gre za enega prvih in redkih primerov nekdanjih industrijskih obratov na Slovenskem, ki so razglašeni za kulturni spomenik.
Tretji postanek bodo kolesarji opravili pri tovarni Droga Kolinska, ki stoji na prostoru nekdanje tovarne živil in kavnih primesi Kolinska, v enem najmlajših vzhodnih ljubljanskih predmestji. Tovarna meji na Zeleno jamo, delavsko naselje, ki nosi ime po gramozni jami in pripoveduje spomine o nekoč socialno enotni, prostorsko sklenjeni skupnosti.
Vožnjo bodo kolesarji nadaljevali skozi naselje do Pletenine, tovarne trikotažnega perila, ki je bila nekoč ponos tekstilne industrije, danes pa od nje ni ostal niti kamen.
Kolesarska tura se bo končala v nekdanji Pollakovi usnjarni, poznejši tovarni koles Rog, kjer so med drugim izdelovali še danes popularni pony express. Tudi to tovarno so morali delavci zapustiti, v nekdanje proizvodnje hale pa so se naselili začasni uporabniki. Tradicijo tovarne, ki naj bi po prenovi postala javni produkcijski prostor, postopoma oživlja tudi pilotni projekt RogLab.
