Se v gore podajate v pasji družbi? To je nekaj planinskih koč, kjer so tudi kužki dobrodošli.

"Bivanje psov v planinskih kočah za zdaj (še) ni pravilo, ampak privilegij," poudarja Urša Drofenik, vodnica reševalnega psa, ki se v gore najpogosteje podaja prav v družbi svoje štirinožne spremljevalke, zato je idealna sogovornica za temo bivanja psov v planinskih kočah. Kakšne so njene izkušnje v slovenskih planinskih postojankah?

Hišni red slovenskih planinskih koč sicer ne dovoljuje gostovanja psov v njihovih prostorih, a z dobro voljo se je mogoče dogovoriti marsikaj. (Na fotografiji štirinožna družba: Perla, kuža oskrbnikov na Komni, Mona, reševalna psička Urše Drofenik, in Knut, reševalni pes Uroša Koširja.)

1 / 3

Hišni red slovenskih planinskih koč sicer ne dovoljuje gostovanja psov v njihovih prostorih, a z dobro voljo se je mogoče dogovoriti marsikaj. (Na fotografiji štirinožna družba: Perla, kuža oskrbnikov na Komni, Mona, reševalna psička Urše Drofenik, in Knut, reševalni pes Uroša Koširja.) Foto: Osebni arhiv

2 / 3

Foto: Anja Benedičič

3 / 3

Foto: Osebni arhiv

S prispevkom, ki ga pravkar prebirate, nadaljujemo tematiko obiskovanja gora v družbi štirinožnih prijateljev. Ker hišni red slovenskih planinskih koč ne dovoljuje gostovanja psov v njihovih prostorih, povzemamo nekaj izkušenj ljubiteljice gora Urše Drofenik, ki je s svojo reševalno psičko Mono doživela tudi kopico prijaznih sprejemov.

 

Urša Drofenik Foto: Anja Benedičič

Urša Drofenik Foto: Osebni arhiv



Načelnik gospodarske komisije pri Planinski zvezi Slovenije Janko Rabič je v nedavnem intervjuju za Siol.net pojasnil, da je v pravilniku gospodarske komisije jasno določeno, da se psi ne smejo zadrževati v notranjosti koče, vendar je v dogovoru z oskrbnikom mogoče, da lastnik psa in oskrbnik najdeta rešitev, ki je sprejemljiva za oba. To pomeni, da se najdejo tudi ugodne rešitve, in Urša Drofenik, ki v gore zahaja v družbi svoje psičke Mone, jih je na lastni koži izkusila že kar nekaj.

 

A post shared by Urska (@ursha.si) on

Težava je v tistih, ki ne marajo ali se bojijo psov

Po njenem mnenju težava ni v oskrbnikih, "ti so krasni in bi marsikateremu pasje-človeškemu paru z veseljem ponudili streho nad glavo", a se bojijo drugih gostov, ki jim živali niso tako blizu.

 

A post shared by Urska (@ursha.si) on

A stvari se spreminjajo na bolje, pravi. "Počasi, ampak se," zagotavlja sogovornica.

"To ne pomeni, da bo samoumevno, da bomo imeli s psi dostop povsod, pomeni pa, da se bo z lepo besedo dalo priti povsod. Gesta je gesta in meni pomeni veliko. Res sem vesela, ko se mi oskrbnik koče nasmeji in reče: 'Seveda, pojdita s kužkom tjale v kot, vama kaj prinesem? Potrebujeta vodo?' In ko naročim joto, ta običajno pride s klobaso, tudi če je ne naročim. To mi polepša dan, tistemu pod mizo pa sploh."

Preden se s s psom podate v gore:

- se pozanimajte, kakšna so pravila v planinski koči, da ne bo slabe volje, ko ali če bodo psi (o)stali pred vrati.
- S seboj vzemite posodo za vodo in hrano ter posebno odejico, na kateri bo pes ležal.

Mona Foto: Osebni arhiv

Urša Drofenik Foto: Osebni arhiv

Zakaj bi reševalni psi ostali pred vrati?

Našo sogovornico nekoliko zmoti dejstvo, da se pse pomočnike ali reševalne pse večkrat pusti pred vrati, čeprav rešujejo življenja.

"Res je, da naj bi bili ti psi vajeni vsega hudega in vseh mogočih razmer in tudi so, a če to ni potrebno, res ne vem, zakaj bi morali ostati na mrazu," se sprašuje naša sogovornica.

"Vsak odgovoren lastnik bo poskrbel, da bo njegov kuža socializiran, da ne bo z njim nikakršnih težav. Večina ljudi sploh ne opazi, da je psička ob meni, ko jo imam pod mizo." S prejšnjo psičko je potovala celo z letalom, pa ni nikogar zmotilo. "Osebje na letalu je šele ob izkrcavanju z letala opazilo, da imam psa. Opravičili so se mi, ker bi ji, če bi to vedeli, prinesli vodo in odejo."



Gostoljubje je pozimi še več vredno

Gostoljubje, namenjeno štirinožcem, je še posebej ključno pozimi, ko se razveseliš vsakega prostora, tudi če ta ni ogrevan.

"Odlične izkušnje imam z oskrbniki na Ratitovcu, v Koči na planini Lipanca in na Korošici, kjer je oskrbnica Mojca velika ljubiteljica psov. Vedno jih pričaka posoda z vodo, na prošnjo pa se tudi za psa vedno najde prenočišče v koči."

Kot da je ni. Kot da je ni. Foto: Osebni arhiv

"Zelo ustrežljivi in razumevajoči so tudi na Šiji (Taborniški dom na planini Šija), kjer imajo svojega psa. Zelo so razumevajoči do pohodnikov, ki jih obiščejo v družbi psa, pa tudi pri Koči na Soriški planini v vsakem kotičku najdem pasje posodice, mogoče se je tudi dogovoriti, da kuža noč preživi v koči."

"V Tonkini koči na Vršiču se vedno najde dodaten kos mesa za Mono, pa tudi na Komni so ustrežljivi, če je to le mogoče. Tudi v Koči na Kamniškem sedlu so bili zelo prijazni, ko je bilo treba najti zavetje ob hladnem večeru. Če bi potrebovala prenočišče, bi se dalo najti sobo, v kateri bi bila dobrodošla tudi Mona. Oskrbnik je namreč velik ljubitelj psov, vendar ga, tako kot drugod, bremenijo pravila in dejstvo, da psi v kočah zaradi takih in drugačnih razlogov niso dobrodošli."

 

A post shared by Urska (@ursha.si) on

Koča pri Triglavskih jezerih kot vzor: Psom je na voljo zimska soba

Prav posebna je tudi zgodba Koče pri Triglavskih jezerih, poudarja Urša. Obesek na ključih, ki odklepajo bivak, krasi pasja tačka, kar je dovolj zgovoren podatek, ki kaže na to, da so kužki tam zaželeni.

Koča pri Triglavskih jezerih Foto: Jošt Gantar Urša pravi, da razume, da v obdobju, ko je v gorah vse polno ljudi, sobe ni ravno prijetno deliti s psom.

"Nekaterim je to lahko neprijetno, zato so se na Triglavskih jezerih odločili, da kužkom in njihovim lastnikom namenijo zimsko sobo," je povedala.

Prepričana je, da bi bil primer Triglavskih jezer lahko vzor še kakšni koči, ki ima težave s tem, kako ločiti lastnike psov od tistih, ki ne želijo ali iz zdravstvenih razlogov ne morejo imeti stika s kosmatinci.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano