Urša Drofenik: Širša populacija je prepoznala, da je fino biti 'Kekec in Hajdi', da je lepo v hribih.

Če ste redni gostje na Instagramu, ste prav gotovo že naleteli (bržkone tudi všečkali) na njene fotografije. Glavnina jih nastaja v gorah, številne tudi ob jezerih in rekah. Kdo je Urša Drofenik, dekle, ki raziskuje svet in ga tudi za nas ovekoveča v virtualnem albumu doživetij in pripetljajev?

Uršo Drofenik lahko spremljate na profilu www.instagram.com/ursha.si.

Uršo Drofenik lahko spremljate na profilu www.instagram.com/ursha.si. Foto: Žiga Humar

Urša Drofenik Foto: Ana Kovač V rubriki Slovenci in pohodništvo na Instagramu predstavljamo tiste, ki se v svojih objavah dotikajo pohodništva. Šesti teden je čas za predstavitev Urše Drofenik, krajinske arhitektke, ki jo na Instagramu lahko spremljate na profilu https://www.instagram.com/ursha.si/. To počne že več kot devet tisoč sledilcev.

31-letna Urša Drofenik je prvo fotografijo na virtualni platformi Instagram objavila pred šestimi leti.

"Priznam, da je bil zame to nek prelomen trenutek. Zakaj? Ker sem ravno v tistem obdobju na svojem blogu precej aktivno objavljala reportaže in bila na nek način kar obremenjena s tem, da če nimam vsaj šestih dobrih fotografij za objavo, potem objave na blogu sploh nisem ustvarila. Na Instagramu je bolj preprosto. Zadostovala je namreč že ena sama fotografija. Z njo sem lahko povedala vse, kar sem želela."

Kamniško sedlo na dan državnosti. Kamniško sedlo na dan državnosti. Foto: Anja Benedičič

Krajinski arhitektki iz Ljubljane na Instagramu sledi že več kot devet tisoč sledilcev in čutiti je, da objave ne da kar tako, kot rečemo, "iz rok", dokler ni do potankosti urejena. In zanimivo, medtem ko ji izbira fotografije, ki bo končala na Instagramu, običajno ne povzroča težav, ima več dela s pripravo spremnega besedila. To je praviloma v angleškem jeziku.

"Izbor fotografije in njena obdelava sta šala mala, precej več časa posvetim tistemu, kar je zapisano pod fotografijo. Te ne objavim, dokler celoten kompletek ne bo tak, kot mora biti. No, včasih je ravno obratno in se mi zgodi, da imam misel v glavi, še preden se 'zgodi' fotografija."

Psička Mona je njena redna spremljevalka na raziskovalnih ekspedicijah. Psička Mona je njena redna spremljevalka na raziskovalnih ekspedicijah. Foto: Ana Kovač

Na mnogih se pojavlja tudi psička Mona, mešanka med labradorcem in pitbulom, ki jo je posvojila iz zavetišča. "Njena zgodba ni rožnata, a pri dveh mesecih smo ji pokazali novo življenje in ji dali možnost spoznati, da je lahko to tudi lepo," je povedala v intervjuju, ki smo ga na Siol.net objavili lani.

 


Ne prezrite iz rubrike Slovenci in pohodništvo na Instagramu:


Preberite si, kaj je povedala o svojem udejstvovanju na Instagramu. 

Ali objavljate po navdihu ali so vaše objave načrtovane?

Precej po navdihu. Kar zadeva barve in motiv, se poskušam držati svojega stila, saj to skladno zaokrožuje celoten profil. Včasih sem objavila le eno fotografijo po izletu, zdaj pa se tu in tam pregrešim in jih v razmiku nekaj dni objavim več.

Ali spremljate statistiko ogledov vaših objav?

Seveda. Vse skupaj te malce zasvoji, nehote začneš spremljati, kaj pomeni fotografijo objaviti zvečer ali sredi dneva in kateri motiv pri sledilcih bolj "vžge". Vsekakor ti sledilci ostajajo zvesti. Če ti sledijo zaradi hribov, bodo "lajkali", ko boš objavil gorske motive. Pred kratkim sem na primer objavila podvodno fotografijo, ki je za moje oči več kot odlična, a je prejela precej manj všečkov kot sosednja z gorskim motivom.

Koliko časa dnevno vam vzame vaš Instagram profil?

Precej. Ne upam si niti razmišljati, kaj to pomeni v minutah ali urah ... Vsake toliko odprem aplikacijo, pogledam prvih nekaj objav na "news feedu", nekaj zgodb, preverim, ali je kdo kaj všečkal v vmesnem času ... Vse skupaj je postalo že rutina, je pa res, da morda  meji na lažjo obliko odvisnosti (smeh, op. a.).

Fotografirate s telefonom?

Večina fotografij nastane s telefonom. Organiziram tudi delavnice, na katerih pokažem, kaj telefoni zmorejo, kako jih lahko kar najbolje izkoristimo kot dežurne fotoaparate in katere aplikacije uporabiti, ko fotografije že imamo. Sama fotografiram z iPhonom 7, na testu pa imam tudi Huawey P10 plus, ki velja za zadnji hit v mobilni fotografiji.

Ali uporabljate filtre, ki jih ponuja Instagram?

Tudi. Pred tem fotografije obdelam z drugimi aplikacijami, Instagramove filtre pa uporabim za tako imenovani fine tuning.


Ne prezrite iz rubrike Slovenci in pohodništvo na Instagramu:


 

 

Point of view. #igslovenia #natgeobalkan #rvgsi #kampadanes #exploremore #mountains #hikingadventures

A post shared by Urska (@ursha.si) on

Ali fotografirate sami ali imate s seboj pomočnika?

Odvisno. Največkrat gre kdo z mano in tako nastanejo luštne fotografije, ki mi prihranijo iskanje visokih dreves in skal, podstavljanje nahrbtnika, tekanje sem in tja za ponovni vklop samosprožilca ... No, ampak tudi ko grem sama, se domov vrnem z vsaj eno fotografijo, ki je vredna objave.

Je vaš Instagram profil namenjen deljenju spominov, arhiviranju spominov, morda tudi zaslužku?

Začelo se je z deljenjem spominov, nadaljevalo z deljenjem lepih razgledov, vse skupaj pa počasi dobiva še piko na i z zaslužkom. Slovenski trg se počasi prebuja tudi na tej sceni, medtem ko je v tujini z objavami mogoče že prav lepo zaslužiti in od tega celo živeti.

Glavni motivi na vašem profilu so povezani s pohodništvom. Je ljubezen do raziskovanja narave, gora … sveža ali jo gojite že od otroštva?

Ljubezen do hribov vsekakor izvira iz otroštva, ne morem pa ravno trditi, da sem navdih dobila doma. Z očetom sem bila namreč najvišje v hribih na Šmarni gori, čeprav je bil nekoč alpinist in celo gorski vodnik. Sem pa zato hribe našla v obliki gorniškega krožka v osnovni šoli, kjer so se stkale vezi, ki držijo še danes.

Ste že bili na Triglavu? Je to res vzpon, ki ga mora doživeti vsak Slovenec, Slovenka?

Če velja, da nisi pravi Slovenec, če še nisi stal na Triglavu, potem to res (še) nisem (smeh, op. a.). Nisem pristaš množičnih vzponov in sem si nekako zadala, da bom Triglav osvojila malce drugače, z zimskim vzponom ali pa po Severni steni. Vsekakor se bova srečala, kdaj, pa še ne vem točno.

Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije večkrat opozarja, da so objave na družbenih omrežjih vse pregosto krive za nesreče v gorah. Kakšno je vaše mnenje o tem? Se sami v ta namen raje izogibate objave kraja, kjer je fotografija nastala?

Hribi postajajo vse bolj priljubljeni. Začelo se je s Šmarno goro, ki je postala tudi za vse Insta navdušence preveč obljudena, in zdaj gredo naprej. Na Stol, Viševnik, Slemenovo špico, Veliki vrh, Begunjščico, Mojstrovko.

Moram priznati, da me to ne zmoti, saj mi je všeč, da je širša populacija prepoznala, da je fino biti "Kekec in Hajdi". Da je lepo v hribih.

Z veseljem delim nasvete, kam se odpraviti, in vedno opozorim na to, v kaj se podajajo, kakšna je pot, koliko traja, kje hoditi ... in konec koncev tudi kakšna oprema je potrebna. Ne morem nadzorovati tega, kdo vse mi sledi, lahko pa spodbujam zdrav in pameten pristop k pohodništvu, ki je verjetno na tej točki še malo šibak.

In če odgovorim na vprašanje o objavi lokacije ... Največkrat je ne objavim, ravno zato da tisti, ki hočejo, sami pristopijo do mene, jaz pa jim lahko povem, kaj jih čaka na poti do razgleda.

Vas sledilci kontaktirajo, kadar objavite fotografije, ki so jim še posebej ljube?

Ja, veliko se jih odzove na zasebna sporočila. Pozanimajo se, kje sem bila, in na vprašanja jim z veseljem odgovorim.

Vir: http://www.ursha.si/winter-is-coming. Vir: http://www.ursha.si/winter-is-coming.

Katera je vaša najljubša pohodniška tura ali izlet kar tako? Jo lahko opišete, dodate nekaj zanimivih točk? Zakaj vam je ravno ta najbolj pri srcu?

Medtem ko sem na prejšnje vprašanje odgovorila brez težav, mi pri tem kar zmanjka besed (smeh, op. a.). Težko se odločim, ker jih je več.

Obožujem Soriško planino, Kriške pode, pa Dovško babo, Kanin in Kamniško sedlo ... V zadnjem času so mi precej pri srcu tudi kamniško-savinjski konci, ker so manj znani in manj obljudeni.

Krožna pot na Korošico iz planine Podvezak, po eni strani gor in nazaj mimo Luckega dedca ter Vodotočnega jezera. Če še niste vedeli, na Korošici je najvišje ležeče nogometno igrišče v Sloveniji, v koči pa bodo veseli tako vas kot vašega štirinožnega prijatelja.

naj koča Foto: PD Celje matica

 

Na Korošici je na 1800 metrih najvišje ležeče nogometno igrišče v Sloveniji. Na Korošici je na 1800 metrih najvišje ležeče nogometno igrišče v Sloveniji. Foto: Manca Čujež

igrišče Foto: PD Celje matica

Seznam koč, kjer so po Uršinih izkušnjah dobrodošli tudi kužki, bomo objavili v prihodnjih dneh.

 

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • janez123 / 12.07.2017. ob 19:26

    nič ne opazim otrok , škoda bi bilo ne prenesti znanja na potomce.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano