Kaj je dobro vedeti, preden se odpravite s psom v gore?

Sezona pohodništva je na široko odprla svoja vrata. Na planinskih poteh med številnimi pohodniki pogosto srečamo tudi kakšnega štirinožca. Preverite, kaj vse je dobro vedeti, preden se v gore odpravite s psom.

Ni razloga, da ne bi v podobnih razgledih uživali skupaj z vašim štirinožnim prijateljem.

1 / 2

Ni razloga, da ne bi v podobnih razgledih uživali skupaj z vašim štirinožnim prijateljem. Foto: Osebni arhiv Žige Macedonija

2 / 2

Na pašnih območjih mora biti pes na povodcu. Foto: Osebni arhiv Žige Macedonija

Obisk gora je posebno doživetje in marsikdo ga rad deli s svojim najboljšim štirinožnim prijateljem. Predstavili smo vam že Anjo Zavrl, ki s svojo škotsko ovčarko Lady svoja pohodniške podvige redno deli na svojem Instagram profilu, tokrat pa imamo nekaj nasvetov, naj kaj je treba biti pri obisku gora s psom še posebej previden.


-> Glasujte za Naj planinsko kočo 2017!


Začetek naj bo previden in postopen

Žiga Macedoni in Eli letno naredita od 30 do 40 pohodniških izletov. Žiga Macedoni in Eli letno naredita od 30 do 40 pohodniških izletov. Foto: Osebni arhiv Žige Macedonija Tako kot se človek na svojem prvem pohodnem izzivu ne zažene kar naravnost proti Triglavu, je treba tudi psa postopoma uvajati v svet pohodništva. Zelo priporočljivo je, da že pred izbiro pasme vemo, ali bomo s psom hodili tudi v gore, saj nekateri psi zaradi velikosti ali teže niso primerni za hribolazenje.

Žiga Macedoni, vodnik Planinske zveze Slovenije, če je le možno, s seboj vedno vzame psičko Eli, ki je stara šest let in pol, s prvimi krajšimi turami pa sta začela že pred prvim letom njene starosti.

''Priporočljivo je, da prvo leto s psom še ne hodimo v hribe, saj se v tem obdobju še oblikujejo kolki, zato je predvsem pri hoji navzdol to lahko škodljivo. Hoja navzdol, kjer psi skačejo na sprednje tace, je za njih precej bolj obremenjujoča kot hoja navkreber, kjer si pomagajo z vsemi štirimi tacami. Eli sem začel navajati že pred prvim letom, a zelo previdno in postopoma po lažjih turah v okolici Ljubljane. Prava gornica je postala šele po letu in pol,'' razloži Macedoni, ki letno opravi med 70 in 80 vzponi, vsaj na polovici podvigov pa mu družbo dela tudi Bernski planšarski pes, ki še posebej uživa v zimskih dneh.

''Glede izbire ture in poti vsak lastnik sam najbolje ve, kakšna je njegova pripravljenost in pripravljenost njegovega psa. Tudi psi imajo vrtoglavico, kar je treba upoštevati in ga na takšne ture postopoma privajati.''

Pes mora biti poslušen in socializiran

Eden od predpogojev, da se v gore odpravimo s psom, je, da je ta poslušen, socializiran, torej, da je navajen ljudi, drugih psov in živali. V hribih bo pes večino časa spuščen, zato mora biti ubogljiv.

Ko je pes na povodcu, je zelo pomembno, da ni na lastnika fiksno vpet z vponko. Ko je pes na povodcu, je zelo pomembno, da ni na lastnika fiksno vpet z vponko. Foto: Osebni arhiv Žige Macedonija

''Drugače je na vseh ograjenih pašnikih, kjer mora biti pes obvezno na povodcu. Običajno nas na to opozori tudi tabla. Predvsem poleti, ko se paše  drobnica in živina, je to nujno. Kjerkoli v gorah srečamo druge živali, se je potrebno zavedati, da smo tam mi gostje in ne obratno,'' pravi 32-letni Ljubljančan in doda: ''Ko sva se z Eli enkrat spuščala s Kalškega grebena sva srečala pastirja s čredo ovc. Ko naju je zagledal naju je prosil, če se lahko umakneva in skrijeva v ruševje, da naju ovce ne zagledajo. Spomnim se njegovih besed: če vaju ena vidi, gredo vse v prepad.''

Kaj imeti s seboj v teh pasjih dneh?

Čeprav se gremo v gore pogosto tudi nekoliko ohladit, so temperature poleti tudi v višjih legah precej visoke. Pomembno je, da imamo s seboj dovolj vode, tako zase kot za psa: ''Spomladi je v hribih največ, jeseni pa najmanj vode. Takrat nekateri potoki tudi presahnejo, kar je treba upoštevati. Poleg vode imejmo s seboj tudi skledico za vodo in nekaj hrane. Če pes hodi več ur, mora tudi nekaj pojesti. Tudi za psa potrebujemo prvo pomoč, v primeru, da pride do kakšne poškodbe. Lahko pride do predrtja blazinic na tačkah, ki jih je potrebno obvezati.''

Na izletih zagotovimo dovolj počitka sebi in psu. Na izletih zagotovimo dovolj počitka sebi in psu. Foto: Osebni arhiv Žige Macedonija

V planinske koče psi ne smejo, razen ...

Najbolj pogoste ture s psom so enodnevne, vseeno pa se lahko zgodi, da kdaj želimo tudi prespati. Uradno je psu vstop v kočo prepovedan, a je po izkušnjah našega sogovornika lahko tudi drugače.

Ali bo kuža smel v kočo, je največkrat odvisno od volje oskrbnika. Ali bo kuža smel v kočo, je največkrat odvisno od volje oskrbnika. Foto: Osebni arhiv Žige Macedonija

''Čeprav z Eli še nisva nikjer prespala, pa sem v določenih kočah že dobil zagotovilo, da sva dobrodošla. Gre bolj za voljo oskrbnika, nekateri imajo radi pse, drugi ne. Seveda pa je večja verjetnost, da bomo s psom lahko v manj obljudenih kočah. Tam, kjer predvsem v poletnem času še za ljudi ni dovolj prostora, ne bo šlo. Predlagam, da se vnaprej pokliče v kočo in vpraša, kakšna je situacija,'' za konec svetuje Macedoni.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano