Ponedeljek, 18. 3. 2024, 9.24
1 mesec, 1 teden
Putin po zmagi s pomočjo represije spregovoril tudi o Navalnem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,77
Rekordna zmaga Putinu tlakuje pot za nov šestletni mandat. Opazovalci opozarjajo, da je bila takšna zmaga mogoča predvsem zaradi represije, prisil in prevar, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Ruski predsednik Vladimir Putin je glede na skoraj vse preštete glasove na predsedniških volitvah osvojil 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Putin je dosegel doslej najvišjo podporo, ki pa jo gre po ocenah opazovalcev pripisati predvsem represiji. Medtem je Slovenija danes obsodila izvedbo predsedniških volitev na ukrajinskih ozemljih pod rusko zasedbo in zatrdila, da njihovega izida ne bi priznala. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v zvezi z volitvami v Rusiji pohvalila pogum ruske opozicije, ki da vliva upanje za demokratično Rusijo.
Po 99,36 odstotka preštetih glasov je Putin osvojil 87,32 odstotka glasov, je danes sporočila ruska volilna komisija. Preostali trije kandidati, ki Putinu nikoli niso zares predstavljali konkurence, pa so prejeli od tri do štiri odstotke glasov. Volitev se je udeležilo 74 odstotkov volilnih upravičencev, kar je največ od leta 1991, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putin je v prvem odzivu nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo ocenil, da je visoka volilna udeležba povezana z vojno v Ukrajini. "To je povezano z dejstvom, da smo dobesedno prisiljeni braniti interese svojih državljanov z orožjem v svojih rokah," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal 71-letnik.
Takoj po zmagi znova porožljal z jedrskim orožjem
Povedal je še, da trenutno ne izključuje možnosti obširnega konflikta z zvezo Nato, a da bi to pomenilo, da bi bil svet le korak stran od tretje svetovne vojne. "Menim, da ni verjetno, da je to komurkoli v interesu," je dodal. Dodal je, da se že zdaj v Ukrajini borijo številni vojaki iz držav članic Nata. "To ni nič dobrega, predvsem zanje, ker jih tam veliko umira," je poudaril.
Volilna gneča pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu, kjer je svoj glas oddala tudi Julija Navalna, vdova opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je pred mesecem dni v sumljivih okoliščinah umrl v zaporu na severu Rusije.
Rekordna zmaga Putinu tlakuje pot za nov šestletni mandat. Opazovalci opozarjajo, da je bila takšna zmaga mogoča predvsem zaradi represije, prisil in prevar, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Tridnevne volitve sta zaznamovala okrepitev ukrajinskih napadov in vandalizem na voliščih. Kremelj je volitve označil tudi za trenutek, ko lahko ruski državljani izrazijo svojo podporo ruski vojni v Ukrajini, kjer so organizirali volitve na okupiranih območjih.
Neodvisni opazovalci so opozorili še na pritiske na javne uslužbence, ki so jih nadrejeni pozvali, naj glasujejo v velikem številu in celo fotografirajo svoje oddane glasovnice. Pojavila so se še poročila o velikem pritisku na prebivalce ukrajinskih območij, ki jih je zasedla Rusija. Volitve na teh območjih so nezakonite in mednarodno nepriznane.
V prvem komentarju tudi o Navalnem
V prvem komentarju izidov volitev je Putin v nagovoru na državni televiziji dejal, da izidi kažejo, da Rusi zaupajo njegovemu vodstvu. Kažejo tudi, da nikomur ne bo uspelo ustrahovati Rusije. "Ne glede na to, kdo ali koliko nas hoče ustrahovati, ne glede na to, kdo ali koliko nas hoče zatreti, našo voljo, našo zavest - kaj takega v zgodovini še nikomur ni uspelo. Zdaj ni uspelo in v prihodnosti ne bo deloval," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Smrt pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je označil za "žalosten dogodek" in dejal, da je bil Navalnega pripravljen izpustiti v okviru izmenjave zapornikov.
Zahodne države so kritične do predsedniških volitev, na katerih si je Vladimir Putin zagotovil nov mandat, pri čemer se po poročanju tujih tiskovnih agencij vrstijo ocene, da proces ni bil niti svoboden niti pošten. Kitajska ter več držav Latinske Amerike in Azije pa je na drugi strani čestitalo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob osvojitvi že petega mandata na čelu države.
Slovenija obsoja izvedbo volitev na zasedenih ukrajinskih ozemljih
"Pred natanko desetimi leti je Rusija nezakonito priključila Krim. Konec tedna so na zasedenih ukrajinskih ozemljih potekale predsedniške volitve. Obsojamo in ne bomo priznali izvedbe teh "volitev" na ukrajinskih ozemljih niti njihovega rezultata," je na omrežju X sporočilo slovensko zunanje ministrstvo.
"Krim, Doneck, Lugansk, Zaporožnija in Herson so Ukrajina," so še zapisali v objavi.
Izvedbo "nezakonitih" volitev na ukrajinskih zasedenih ozemljih je sicer danes obsodila tudi EU, ki je poudarila, da so te nične in da izida volitev ne bo priznala. Unija je bila tudi kritična do volitev v Rusiji, ki so po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella temeljile na represiji in ustrahovanju.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v zvezi z volitvami v Rusiji danes pohvalila pogum ruske opozicije, ki je pozvala k simboličnemu protestu proti Putinu na zadnji dan volitev.
"'Opoldne proti Putinu', s katerim je ruska opozicija včeraj pozvala na simboličen protest, je še en dokaz, da Putin ni Rusija in Rusija ni Putin. Palec gor za pogumno in živo civilno družbo, ki vliva upanje, da je ideja o drugačni, svobodni in demokratični Rusiji še živa," je na družbenem omrežju X zapisala zunanja ministrica Fajonova.
Predsedniške volitve so zaznamovali številni incidenti na voliščih po vsej državi. Mnogi Rusi so nasprotovanje Putinovi dolgoletni vladavini izrazili v okviru pobude "Opoldne proti Putinu" in se v številnih mestih po državi zbrali na voliščih, zaradi česar so pred pred njimi nastale dolge vrste čakajočih na glasovanje.
