Torek, 2. 8. 2022, 22.11
1 leto, 8 mesecev
Naši sosedje so se razgalili do kosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,88
11
Madžari govorijo neindoevropski, ugrofinski jezik, toda genetske raziskave ugotavljajo, da so zelo oddaljeni od preostalih ugrofinskih narodov in so skoraj neločljivi od svojih slovansko govorečih sosedov. Na fotografiji je madžarska manekenka Barbara Palvin.
Madžarski znanstveniki zelo podrobno raziskujejo preteklost svojega naroda. V najnovejši študiji starodavnega DNK so odkrili, da so se prvotni Madžari, ki so v 9. stoletju pridrveli v Panonsko nižino, pred tem v uralskih stepah v nekaj stoletjih izoblikovali z mešanjem ugrskih, sarmatskih in hunskih ljudstev.
V genetiki je že nekaj časa znano, da so Madžari, čeprav govorijo neindoevropski, ugrofinski jezik, genetsko neločljivi od svojih slovanskih sosedov – Slovakov, Slovencev in Čehov. Skupaj z njimi in delom Hrvatov sestavljajo nekakšno srednjeevropsko slovansko genetsko gručo.
Osvajalski Madžari in današnji Madžari
Na drugi strani so Madžari genetsko precej bolj oddaljeni od Estoncev ali Fincev, še bolj pa od jezikovno najbolj sorodnih Hantov in Mansijev. S pomočjo arheogenetskih raziskav tudi vemo, da se današnji Madžari zelo razlikujejo tudi od madžarskih nomadov, ki so konec 9. stoletja prišli v Panonsko nižino in s seboj prinesli ugrofinski jezik.
V madžarskih znanstveno-genetskih študijah so ti madžarski nomadi, ki so zasedli Panonsko nižino in pokorili tamkajšnjo prebivalstvo, pogosto poimenovani kot osvajalski Madžari ali na kratko Osvajalci (v angleščini conquering Hungarians ali Conquerors). Morda bi jim lahko rekli tudi prvotni Madžari.
Genetska študija o ljudstvih v Panonski nižini
Maja letos je izšla zanimiva genetska študija o genetskem izvoru Hunov, Avarov in osvajalskih Madžarov. Študija je delo 34 znanstvenikov, večinoma Madžarov. Ugotovitve študije so deloma podobne ugotovitvam genetsko-arheološko-zgodovinske študije o Avarih, ki je bila objavljena letos aprila v okviru projekta HistoGenes.
Prvotni Madžari, ki so konec 9. stoletja prišli v Panonsko nižino, so še najbolj genetsko sorodni današnjim Baškirom in Tatarom:
Avtorji madžarske študije so prvič preučili DNK devetih posameznikov iz hunskega obdobja, 143 posameznikov iz avarskega obdobja in 113 posameznikov iz obdobja osvajalskih Madžarov, v raziskavo pa so vključili še šest do zdaj že znanih genomov. Večina od 271 primerkov starodavnega DNK je z območja vzhodno od reke Donave v Panonski nižini. To območje je hkrati najbolj zahodni del evrazijske stepe.
Osvajalski Madžari podobni Baškirom in Tatarom
Večina posameznikov v madžarski DNK-študiji z območja Panonske nižine v hunskem, avarskem in osvajalsko-madžarskem obdobju je imela lokalno evropsko poreklo. Kar pa ne velja za priseljenska jedra Hunov, Avarov in osvajalskih Madžarov.
V tem članku bomo pod drobnogled vzeli tisti del študije, ki se ukvarja z osvajalskimi Madžari. Že prejšnje študije, najnovejša študija pa je to potrdila, kažejo, da so bili osvajalski Madžari po analizi glavnih sestavin (PCA) genetsko sorodni današnjim turško govorečim Baškirom in povolškim Tatarom (oboji živijo na območju Ruske federacije, op. p.).
Povezave s Skiti, Huni in sibirskimi ljudstvi
Študija je še pokazala, da so, če upoštevamo zgodovinske populacije, osvajalski Madžari v genetski gruči skupaj z vzhodnimi Skiti, zahodnim delom ljudstva Šjongnu (predniki Hunov, ki so živeli na območju današnje Mongolije) in Huni iz Tjanšana (Tjanšan je gorovje v osrednji Aziji: v Kirgiziji, Uzbekistanu, Kazahstanu in na Kitajskem).
Nganasani so maloštevilno samojedsko govoreče ljudstvo, ki živi na skrajnem severu Sibirije. Velika večina današnjih uralsko govorečih ljudstev ima vsaj del svojega genetskega nabora sorodnega genetskemu naboru Nganasanov. Del genetske predniške populacije, katere potomci so današnji Nganasani, se je v bronasti dobi v čezuralskih stepah pomešal s stepsko populacijo zahodnoevrazijskega genetskega porekla. Tako je nastala praugrska populacija, iz katere so se med drugim razvili današnji Mansiji in prvotni oziroma osvajalski Madžari.
Analiza je še pokazala, da imajo osvajalski Madžari tudi genetske povezave z današnjimi uralsko govorečimi sibirskimi populacijami, kot so Nganasani (govorijo samojedski jezik), Mansiji (ugrski jezik), Selkupi in Enci (oboji govorijo samojedski jezik).
Mešanica ugrskih Mansijev, iranskih Sarmatov in Hunov
Genetsko modeliranje (metoda, s katero genetiki poskušajo ugotoviti, katere predniške populacije so verjetni genetski prednik posameznih današnjih ali starodavnih populacij) je pokazalo, da so osvajalski Madžari približno naslednja genetska mešanica: 50 odstotkov Mansijev, 35 odstotkov zgodnjih in poznih Sarmatov, preostalih 15 odstotkov pa predstavlja skito-sibirska/šjongnujska/hunska predniška populacija.
Na kratko: Osvajalci so imeli ugrsko, sarmatsko in hunsko genetsko poreklo. Poglejmo kronologijo genetskega mešanja. Najprej se je po ugotovitvah avtorjev študije v bronasti zgodilo mešanje dveh starodavnih populacij.
Nastanek praugrske predniške populacije
Ena populacija je bila nosilka poznobronastodobne mežovske kulture na jugu Urala, druga populacija pa je bila predniška populacija današnjih Nganasanov. Prva populacija je bila genetsko zahodnoevrazijska, torej je bila evropskega izvora (povezana z bronastodobnimi populacijami v vzhodnoevropskih stepah), druga pa je bila azijsko-sibirskega izvora.
Sovjetski dokumentarec iz leta 1945 o majhnem sibirskem ljudstvu Mansi. Pripadniki tega ljudstva govorijo jezik, ki je še najbolj soroden madžarščini:
Tako so nastali praugri oziroma tako se je oblikoval praugrski genetski sklad. To praugrsko populacijo jezikovno potrjuje tudi sorodstvo med madžarščino in mansijščino.
Mešanje praugrov z iranskimi nomadi
Najverjetneje v času železne dobe so predniki današnjih Mansijev odšli na sever in tako v osamitvi ohranili bronastodobni praugrski genetski sklad.
Praugrski predniki osvajalskih Madžarov pa so ostali na čezuralskem stepskem območju in se približno med letoma 643 in 431 pred našim štetjem pomešali z iransko govorečimi zgodnjimi Sarmati. Jezikovno se to kaže v iranskih izposojenkah v madžarščini.
Mešanje s Huni
Med letoma 217 in 315 so se predniki osvajalskih Madžarov pomešali še s Huni oziroma pripadniki ljudstva Šjongnu. Zadnja faza je bila selitev proti Panonski nižini v 9. stoletju, kamor so osvajalski Madžari prišli skupaj z ostanki pripadnikov nekdanjega avarskega in hunskega imperija (del teh pripadnikov je morda tudi po propadu obeh imperijev ostal v Panonski nižini in tam pričakal osvajalske Madžare).
Če so bili ugrofinsko govoreči osvajalski Madžari, ki so v 9. stoletju prišli v Panonsko nižino, genetsko najbolj podobnim današnjim turško govorečim Baškirom in povolškim Tatarom, pa je velika večina današnjih Madžarov potomcev staroselskega prebivalstva, ki je sčasoma prevzelo jezik osvajalskih Madžarov. Na fotografiji so ukrajinski Madžari v svojih tradicionalnih nošah.
Paradoks, da imajo osvajalski Madžari veliko nganasanskega genetskega porekla, da pa tega porekla ni pri današnjih Madžarih, je po mnenju avtorjev študije enostavno rešljiv: osvajalski Madžari, ki so prišli v Panonsko nižino konec 9. stoletja, so bili v primerjavi s staroselskim lokalnim prebivalstvom maloštevilni. Sledi omenjenega nganasanskega genetskega porekla so razen pri današnjih Madžarih po navedbah madžarske študije odkrili pri vseh drugih današnjih uralsko govorečih populacijah.
Vpliv slovanščine na madžarski jezik
Današnji Madžari so torej v veliki večini potomci staroselskega prebivalstva, ki je sčasoma prevzelo jezik svojih zavojevalcev. Najnovejša študija o osvajalskih Madžarih tega izrecno ne omenja, ampak glede na izredno veliko število slovanskih izposojenk je staroselsko oziroma predmadžarsko prebivalstvo najverjetneje večinoma govorilo slovanski jezik – t. i. splošno slovanščino oziroma pozno praslovanščino, ki je bila že razdeljena na narečja.
Za madžarščino bi tako z nekaj pretiravanja lahko rekli, da je nekakšni panonski suržik oziroma mešani jezik: jezik z ugrofinsko slovnico in obsežnim slovanskim besednjakom. Po nekaterih ugotovitvah je kar 20 odstotkov besed v sodobni madžarščini slovanskega izvora. Besed, ki so uralskega izvora, je v sodobni madžarščini le odstotno točko več: 21 odstotkov.
Pomadžarjenje v polpretekli zgodovini
Upoštevati pa treba, da je še zlasti od 19. stoletja na območju nekdanje Ogrske potekalo množično pomadžarjenje nemadžarskih narodov: deloma prostovoljno, deloma pa prisilno oziroma načrtno.
Videoposnetek o madžarščini in mansijščini:
Kot piše avstrijski zgodovinar Ernst Bruckmüller, je Madžarom, za katere je nemški filozof Johann Gottfried Herder ob koncu 18. stoletja zapisal, da bo njihov jezik morda izginil sredi slovanskega morja, uspelo med letoma 1880–1910 (to je obdobje, ko je na Ogrskem veljala politika načrtne madžarizacije) pomadžariti 700 tisoč Judov, 600 tisoč nemško govorečih, 400 tisoč Slovakov in po sto tisoč Romunov in južnih Slovanov.
Tudi to dejstvo je treba upoštevati pri genetski sliki današnje madžarske populacije.
Viri:
Zoltan Maroti in sodelavci, The genetic origin of Huns, Avars and conquering Hungarians (sl. Genetski izvor Hunov, Avarov in osvajalskih Madžarov), maj 2022.
Ernst Bruckmüller, Avstrijska zgodovina, str. 290 in 358.
Kristiina Tambets in sodelavci, Genes reveal traces of common recent demographic history for the most of the uralic-speaking populations (sl. Geni razkrivajo sledi skupne nedavne demografske zgodovine večine uralsko govorečih populacij), september 2018.
11