Nedelja, 3. 3. 2024, 5.02
1 mesec, 3 tedne
Odkritja znanstvenikov: strašna množična zločina v Skandinaviji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,54
Glavni predniki današnjih skandinavskih populacij so praindoevropsko govoreči živinorejci, ki so v bronasti dobi iz vzhodnoevropskih step poselili Skandinavijo in preostali del Evrope.
Znanstvene raziskave so ugotovile, da je v preteklosti Skandinavija doživela dve množični zamenjavi prebivalcev. Nova dognanja nakazujejo na to, da so veliko vlogo pri teh zamenjavah morda igrala množično nasilje in nove bolezni, ki so jih prinesle priseljene populacije.
Obsežna mednarodna študija, v kateri je med drugim sodelovala švedska univerza v Lundu, je pokazala, da je na Danskem v zadnjih 7.300 letih prišlo do dveh skoraj popolnih zamenjav prebivalstva.
Analiza starodavnega DNK na Danskem
Do novih sklepov so znanstveniki prišli s pomočjo analize starodavnega DNK, ki so ga našli v nekaj tisoč let starih okostjih na območju Danske.
Lovce in nabiralce zamenjajo zgodnji kmetje
Prva zamenjava prebivalstva se je na Danskem zgodila pred 5.900 leti, ko je priseljeno kmečko prebivalstvo izpodrinilo nabiralce, lovce in ribiče, ki so prej poseljevali Skandinavijo. V nekaj generacijah je bila skoraj vsa populacija lovcev in nabiralcev izbrisana.
"Ta prehod je bil prej predstavljen kot miren. Vendar pa naša študija kaže nasprotno. Poleg nasilne smrti je verjetno, da so nove bolezni, ki so prišle z živino kmetov, pokončale številne nabiralce," pravi Anne Birgitte Nielsen, raziskovalka z Univerze v Lundu.
Prihod telesno močnih živinorejcev iz step
Tisoč let pozneje, pred približno 4.850 leti, je prišlo do nove zamenjave prebivalstva, ko so v Skandinavijo prišli živinorejci, ki so imeli genetske korenine v stepah današnje južne Rusije.
Ti živinorejci iz step so v Skandinaviji izbrisali prejšnje kmečko prebivalstvo. Tudi pri tej zamenjavi bi lahko pomembno vlogo igrali nasilje in nove bolezni oziroma novi patogeni.
Stepski polnomadi ob Črnem in Kaspijskem morju
Ti prišleki so bili visokorasli in telesno močni ter so v stepah severno od Črnega in Kaspijskega morja prvotno živeli na pol nomadsko življenje. Krotili so živali (med drugim so udomačili konje), redili govedo in se po širnih stepskih območjih premikali s pomočjo konjev in vozov.
Še preden so ti stepski živinorejci prišli v Skandinavijo, so se pomešali z vzhodnoevropskimi zgodnjimi kmeti. Ta DNK-profil je zdaj prevladujoč na območju današnje Danske, medtem ko je DNK-profil prve populacije skandinavskih kmetov tako rekoč izbrisan.
Hitra menjava prebivalcev tudi na območju Švedske
"Takrat je prišlo tudi do hitre menjave prebivalstva, pri čemer predhodna populacija kmetov skorajda ni pustila potomcev. Nimamo toliko DNK-gradiva iz Švedske, toda kar obstaja, kaže na podoben potek dogodkov. Z drugimi besedami, tudi veliko Švedov je v veliki meri potomcev teh polnomadov," še pravi Nielsenova.
Glavna podlaga sporočila lundske univerze je znanstveni članek 100 ancient genomes show repeated population turnovers in Neolithic Denmark (sl. Sto starodavnih genomov kaže ponavljajoče se menjave prebivalstva na Danskem v času neolitika), objavljen v znanstveni reviji Nature januarja letos. Ta članek je nastal na podlagi mednarodne arheogenetske študije, v kateri je sodelovalo več deset znanstvenikov. Glavni avtorji so Morten E. Allentoft, Martin Sikora in Anders Fischer.
