Avstrija res ni daleč, a spremembe so ogromne

O življenju v sosednji Avstriji smo se pogovarjali z mlado mamico Dijano Hamulić, ki se je z družino tja preselila v začetku letošnjega leta. Glavni razlog za selitev je bil boljši finančni položaj.

Ker doma ni našla službe, je šla srečo iskat na tuje Dijana in njen mož sta si družino ustvarila zelo mlada, saj je Dijana obe hčerki rodila še v času rednega študija, zato je bil mož edini, ki je nosil kruh domov. Med njenim študijem so še nekako shajali, ko je Dijana prejemala štipendijo in v letih po porodu starševski dodatek.

Ko se je po diplomi ta finančna pipica zaprla, je Dijana iskala zaposlitev, a kljub vsaj 70 poslanim prošnjam, tudi za delo čistilke, dobila le tri odgovore delodajalcev, vse negativne. Ker ena plača za normalno življenje štiričlanske družine ni dovolj, so srečo iskali drugje in nasmehnila se jim je na drugi strani Karavank.

Selitev le čez mejo, a tako velike spremembe Odselili se niso prav daleč, le dobro uro in pol vožnje iz slovenske prestolnice, a sprememba je bila velika, od podnebja in okolja do delovanja ljudi, uradov, nadrejenih.

"Težko je opisati občutek, ko prideš v novo okolje in sramežljivo potrkaš na vrata pisarne, vstopiš in se s polomljeno nemščino trudiš pojasniti, zakaj si tam," pojasnjuje ter dodaja, da so ju potrpežljivi in ustrežljivi uradniki zelo presenetili.

"Ko sva urejala dokumente na zavodu za zdravstveno zavarovanje (GKK) in je gospa na okencu ugotovila, da sva popolnoma izgubljena, nama je po telefonu uredila vse, kar sva potrebovala. Nama je ostalo le še to, da sva šla na tamkajšnjo upravno enoto po potrebne obrazce in jih prinesla njej."

Podaljšan porodniški dopust in precej boljša plača Ker je mamicam pri severnih sosedih do otrokovega 30. meseca starosti na voljo podaljšan porodniški dopust, si Dijana službe za zdaj še ne išče, končuje pa jezikovni tečaj A2, s čimer si postavlja boljše temelje za uspešno iskanje čim bolj ustrezne službe.

Izkušenj z delom sama nima, za moža, ki dela v gostinstvu, pa pravi, da iz službe v Avstriji prihaja precej bolj sproščen. K temu pripomore dejstvo, da je za svoje delo tudi pošteno plačan – približno dvainpolkrat več od zadnje plače v Sloveniji.

Velika prednost za delavce v Avstriji je po Dijaninih navedbah tudi to, da je v primeru izgube službe zagotovljeno nadomestilo za brezposelnost ne glede na razlog izgube dela. Nadomestilo zavoda za zaposlovanje (AMS) je zunaj sezone na voljo tudi turističnim delavcem.

"Pogledal naju je, kot bi padla z Marsa, pa sva prišla le iz Slovenije" Življenje pri severnih sosedih je po Dijaninih izkušnjah veliko prijaznejše tudi z družinskega vidika. Začne se že pri financah, saj so otroški dodatki enaki za vse, ne glede na dohodek staršev, vrednost avtomobila, lastništvo nepremičnin in še česa.

"Ko sva ob odprtju varčevalnega računa spraševala, ali varčevanje vpliva na otroški dodatek, naju je bančni uslužbenec pogledal, kot da bi padla z Marsa. V resnici pa sva prišla le iz Slovenije."

Višina otroškega dodatke je vezana zgolj na starost otroka – starejši ko je, višji je znesek. Za obe hčerki Dijana trenutno prejema 360 evrov otroškega dodatka.

Država je do otrok dodatno radodarna, ko hodijo v šolo, saj vsak šoloobvezen otrok avgusta poleg otroškega dodatka prejme še sto evrov za uspešen in predvsem brezskrben začetek šolskega leta.

Velika prednost družinskega življenja v Avstriji so tudi številna občinska oz. državna stanovanja, za katera so na voljo subvencije. "V našem mestecu lahko stanovanje, veliko približno 85 kvadratnih metrov, dobiš za približno 450 evrov mesečno, vključno s stroški, z izjemo elektrike in interneta."

O življenju v mestecu na 1100 metrih nad morjem Dijanina družina je nov dom našla v majhnem in lepo urejenem mestecu Sankt Michael im Lungau, ki leži v okrožju, katerega glavna vira financiranja sta turizem in lesna industrija.

Velika prednost mesteca s približno 2.500 prebivalci so zelo dobro povezana skupnost, prijazni ljudje, ki držijo skupaj, mirno okolje, veliko zelenih površin in igrišč za otroke ter splošna varnost.

"Tu ni nič čudnega, da se zunaj vsi pozdravijo med seboj. Da zadihan po teku počepneš in globoko dihaš, pa pristopi k tebi fant, star 13 let, in te vpraša, ali je vse v redu. Ali pa da stojiš v vrsti pred blagajno v trgovini in hčerki razložiš, da ne bo dobila mini knjige, ker si je pač pred tem že izbrala čokoladico. Plačaš, greš iz trgovine, pa pride gospa, ki je stala v vrsti za tabo, in prinese tisto knjigo otroku z besedami, da ji je to ona kupila," o novem okolju pripoveduje Dijana.

Edini minus, ki ga je za zdaj našla, je le to, da mesto leži na skoraj 1100 metrih nadmorske višine, zato sneg septembra ni nič nenavadnega.

"Ko si tu ustvarimo življenje in kariero, razloga za vrnitev ne bo" Ljubljančanka, ki je pred selitvijo na veliko razlagala, da kot mestno dekle na vasi nikakor ne bi mogla živeti, saj zdaj v urbani vasi, kot ji pravi, počuti sanjsko in svobodno. Z možem sta odkrila, da je njihov novi dom več kot idealen prostor za vzgojo in odraščanje njunih deklic.

O vrnitvi v domovino za zdaj, po tako kratkem času, niti ne razmišljajo, a hkrati te možnosti ne izključujejo. "Nikoli se ne ve, a mislim, da ko si bomo tu ustvarili življenje in kariero, razloga za vrnitev ne bomo imeli."

Od Slovenije so tudi malo oddaljeni, tako da se na obisk k družini in prijateljem vračajo skoraj vsak mesec.